E-novice

Novica

Lukas Bärfuss, avtor romana Koala, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., v Klubu Cankarjevega doma / ODPOVEDANO

13.11.2017

Koala (Bralec 103) je na bežen pogled neprijeten roman uveljavljenega švicarskega dramatika in pisatelja Lukasa Bärfussa (roj. 1971). Nelagodje je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa že lepo odraža literarno moč tega besedila. Njegova tema je namreč samomor pripovedovalčevega polbrata. O samomoru se javno v (zahodnih) modernih družbah silno neradi pogovarjamo, saj je to nekaj, kar je v direktnem nasprotju z ideološkimi zapovedmi ›vodilne kulture‹, ki nam pridiga obvezno pehanje za večno mladost, dolgo življenje, obvezno srečo in vsesplošno, včasih že kar nadležno ›pozitivnost‹ … Vse to pa je, ne po naključju, tudi tarča, v katero Bärfuss nameri svoje pisateljsko pero v tem romanu. Zgolj omenimo, da gre za slogovno izpiljeno prozo, ki nas pri iskanju odgovorov na motive, zaradi katerih nekdo sam konča svoje življenje, popelje okrog sveta, v daljno Avstralijo, in v čas že pozabljenih stoletij, v katerih se je brusila tudi miselnost Evropejcev, ki nam danes nalaga edino zveličavno pehanje po več, više, hitreje in bogateje.
Roman je že kmalu po izidu pa je doma prejel švicarsko književno nagrado ter še druga priznanja strokovne javnosti. Preveden je v številne jezike, v slovenščino ga je prevedel Aleš Učakar.
Prevod je finančno podprla ustanova Traduki.

Koala – pogovor z Lukasom Bärfussom in predstavitev romana Koala

Klub Cankarjevega doma, sobota, 25. 11., 20.00–21.30

Povezuje: Tanja Petrič

Prirejata: Slovenski knjižni sejem in Veleposlaništvo Švice

Pogovor bo v nemškem jeziku (simultano tolmačenje v slovenščino). Brezplačne vstopnice.

Vabljeni!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

31.05.2016

Slovenska zgodovina – temeljno delo slovenske zgodovinopisne tradicije že v prednaročilu »

»Vsaka pristna zgodovina nas mora prisiliti, da se spomnimo, kako je bila preteklost nekoč enako resnična kot sedanjost in enako negotova kot prihodnost,« je zapisal znameniti britanski zgodovinar George Macaulay Trevelyan (1876–1962). Morda v tej modrosti tiči odgovor na vprašanje, zakaj so med stvarnimi knjigami najbolj priljubljene in najbolje prodajane prav zgodovinske monografije. O tistih, ki smo jih izdali pri Modrijanu, sploh ni dvoma: izmed prevedenih so daleč največ bralcev nagovorile knjige Orlanda Figesa, Normana Daviesa in Keitha Lowa. Prav nič pa ne zaostajajo dela zgodovinarjev, kot so Peter Vodopivec, Peter Štih, Vasko Simoniti, Božo Repe, Matevž Košir ... Le kako bi, v svojih delih namreč obravnavajo zgodovino, ki nam je najbližja in katere del smo mi vsi – zgodovino Slovenije.

objavljeno v rubriki: Novice

25.05.2016

Deset let po izidu knjige Bog kot zabloda. Nova izdaja, nova »preobleka«, ugodnejša cena – samo 500 izvodov »

Sloviti britanski znanstvenik Richard Dawkins je oktobra 2006 objavil svojo deveto knjigo – The God DelusionBog kot zabloda. Že novembra se je knjiga zavihtela na vrh Amazonove lestvice najbolje prodajanih knjig in vztrajala na njej nepretrgoma 51 tednov. Do začetka leta 2010 sta bila prodana dva milijona izvodov, v nadaljnjih štirih letih še en milijon. Knjiga je bila prevedena v 35 jezikov, nemški prevod – Der Gotteswahn (2007) – je do januarja 2010 dosegel prodajo več kot 260.000 izvodov. V odgovor Dawkinsu je nastalo na stotine člankov in knjig, turškemu založniku in prevajalcu, ki je knjigo izdal leta 2007, pa je grozil celo sodni pregon.
Tudi slovenski bralci smo to knjigo prvič dobili v roke le leto dni po izidu angleškega izvirnika in takrat je bila – izdatno tudi v krogih ›zainteresirane javnosti‹ – sprejeta kot eminentno protiverska knjiga in bila, na primer v pismih bralcev enega od večjih dnevnikov, deležna več mesecev trajajočih burnih razprav. Po drugi strani je postala del številnih strokovnih člankov in predmet študijskih obravnav. Bila je dvakrat ponatisnjena.

Le kaj je v tej knjigi takega, da je tako ostro razdelila strokovno in laično javnost? In kako je mogoče, da je nekemu znanstveniku – prodajni uspeh Dawkinsovega Boga je vendarle presenetljiv – uspelo nagovoriti tolikšno množico bralcev? Jih toliko navdušiti, razvneti. Pa tudi užaliti in razbesneti.

objavljeno v rubriki: Novice

19.04.2016

Srečanje z Barbaro Pešut ob izidu avtobiografije Prvi polčas – v četrtek, 5. maja, ob 11. uri, v Štihovi dvorani CD »

Deklica, ki z očetom na limanice lovi šoje, pianistka, ki z igranjem očara fante, glasbenica, ki rokenrol živi z Magnificom, avtorica slovenskih pop hitov, pesnica, pisateljica, kolumnistka, raziskovalka slovenskih striptiz klubov, hendi, promotorka erotike. Avtorica avtobiografije, ki bo v obtok spravila vsaj dva izraza, hendi in obtisnjeno, o nekaterih stvareh pa po Prvem polčasu ne bo več mogoče razpravljati enako kot prej.

Barbara Pešut o sebi in življenju govori neposredno, neprizanesljivo, zabavno, strastno. Na horizontih usodne ljubezni in usodne bolezni se ji porajajo spominski prebliski, zdaj anekdotični, zdaj trpki in žalostni – ali pa vse obenem –, ki jih zlepa ne pozabiš. In spoznanja, ki včasih delujejo celo kot duhoviti ali žlahtni nasveti za samopomoč. Vse skupaj pa vliva voljo; voljo, da greš naprej, pri čemer sredstvo, ki ti to omogoči, lahko prikrojiš sebi. To je eno od dragocenih sporočil Prvega polčasa, ki se jih v knjigi sicer ne manjka. Vendar je življenje, kot ga je Pešutova zajela v svoje besede, preveč večplastno in neulovljivo, da bi ga lahko omejili z nasveti in nedvoumnimi sklepi. Nasprotno, posebno moč ima prav zato, ker se omejiti ne pusti, in zato je tudi – čista poezija.

objavljeno v rubriki: Novice

23.03.2016

»Nagajanje je bistvo mojega življenja« – pred izidom je avtobiografija Barbare Pešut »

Soustanoviteljica skupin Katice in U'redu, enega najboljših bendov ob koncu osemdesetih, avtorica glasbenih hitov – kdo se ne spomni naše evrovizijske Samo ljubezen? – zborovodkinja, kolumnistka, pesnica in pisateljica, priložnostno pa tudi kostumografinja in stilistka se je odločila, da spregovori o sebi. Pred izidom je Prvi polčas, avtobiografija Barbare Pešut.
Nekateri se boste morda še spomnili, da je knjiga Čudoviti klon pred leti poskrbela za manjše razburjenje. Po kuloarjih se je namreč hitro začelo ugibati, kdo je Eva Pacher, avtorica tega erotičnega znanstvenofantastičnega romana. Nedavno je bila v Mladini uganka nesporno razrešena: Barbara Pešut je priznala svoje avtorstvo.

objavljeno v rubriki: Novice

22.02.2016

Moč čudenja in Kratka luč v temi – avtobiografija Richarda Dawkinsa v prednaročilu »

26. marca bo britanski znanstvenik Richard Dawkins dopolnil 75 let. Lepa starost? Kakor za koga – zdi se, da se znanstveniki Dawkinsovega kova nikoli ne postarajo, še posebej, če so si življenjsko pot tlakovali s tako množico vplivnih knjig, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov ter dokumentarnih filmov. Sebični gen, Bog kot zabloda, Razpletanje mavrice, Največja predstava na Zemlji, Čudoviti svet (prevode zadnjih štirih smo izdali pri Modrijanu) … Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo lotil tudi pisanja avtobiografije. Ne samo da ima Dawkins o svojem življenju in delu povedati ogromno zanimivih reči – o njih tudi zna pisati. To pa je že lastnost, ki jo pogrešamo pri mnogih avtobiografih; že mogoče, da je njihovo življenje silno zanimivo in si želijo svojo zgodbo deliti s čim več bralci, a če jim manjka pisateljskega talenta, bi bilo morda bolje, ko bi molčali.

objavljeno v rubriki: Novice