Knjiga

Med ženami

John McGahern»

prevod: Maja Novak

spremna beseda: Tina Mahkota

naslovnica: Branka Smodiš

format: 135 × 220

strani: 240

vezava: trda

izid: 2009

ISBN: 978-961-241-333-0

Protagonist romana Med ženami je Michael Moran, postaran kmet, ki se je med državljansko vojno kot gverilec Ire boril za irsko neodvisnost, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kamor je umeščeno dogajanje romana, pa je zagrenjen in bridko razočaran nad irsko družbo, kakršna se je izoblikovala po odcepitvi Irske. Je iskreno pobožen – roman, ki je napisan v enem zamahu, brez poglavij, na neki način na vsebinske in kronološke sklope deli vsakodnevna večerna molitev rožnega venca – vendar nezaupljiv do duhovščine. Najvišja vrednota je zanj družina, ta »razširjena različica človekovega jaza«: Moran s trdo roko uravnava življenja svojih treh hčera in obeh sinov, tudi odsotnega Luka, čeprav je ta po hudem sporu z očetom dom zapustil in se prvi od sorojencev preselil v Anglijo. Zgodba se začne s prihodom Moranove druge žene Rose Brady v njegovo hišo; odločna in inteligentna Rose, ki prihaja iz urbanega okolja, vnese v družino vsaj nekaj topline in domačnosti, ki so ju otroci med odraščanjem vseskozi pogrešali. Skozi roman spremljamo postopne odhode otrok z doma in njihov vstop v samostojno življenje: Moranove hčere, ki jim je dušeč občutek očetove strahovlade (pre)močno krojil življenje, ob izteku romana vse bolj prevzema občutek, »da je družina v svoji celoti tista, ki pomeni osnovo. Skupaj so bili svet zase in lahko so se spopadli s celim svetom. Brez tega občutka so bili nič, razpršen, posamičen ništrc. Da bi ohranili ta občutek pripadnosti, so bili voljni prestati karkoli. Nikoli ne bodo popustili. Nikomur ne bo dano, da bi tako zlahka zapustil njihovo skupnost. Nobenemu tujcu ne bo dovoljeno, da bi se posmehoval nečemu tako svetemu, kot je družina.«
»To knjigo boste našli v domovih, kjer nimajo prav dosti leposlovnih knjig, in sicer zaradi osupljive resničnosti, natančnosti in iskrenosti McGahernovega pisanja,« je o romanu zapisal Declan Kiberd, vodilni irski literarni kritik, publicist in profesor angloirske književnosti na University Collegeu v Dublinu.

Prevod je finančno podprl Irski sklad za literarno izmenjavo (ILE).

Multimedija

na vrh strani

Poglejte tudi

na vrh strani

Pornograf »

John McGahern »

Protagonist McGahernovega večplastnega in slogovno razgibanega romana Pornograf je skoraj eksistencialistični in cinični tridesetletnik Michael. Ta hladni opazovalec življenja in pisec pornografske plaže ustvarja idealen fikcijski svet neugnanih ljubimcev, medtem ko sam nadvse ponesrečeno usmerja, vodi in izpelje različne faze razmerja z osem let starejšo žensko, ki z njim zanosi in ima vrhu tega še to smolo, da se vanj zaljubi. Vzporedno z ljubezensko zgodbo se v romanu odvija zgodba o Michaelovem sočutnem spremljanju počasnega umiranja njegove tete v eni od dublinskih bolnišnic. Roman je torej razpet med dramatično zaostreno sopostavljanje nasprotij, med spolnost in smrt, med porajanje in umiranje. Njegov svet naseljujejo Dublinčani, staroselci in prišleki, ki doživljajo metropolo predvsem kot labirint (ne)možnosti.

več »

Tema »

John McGahern »

McGahernov roman Tema je postavljen v vaško okolje Irske. Téme – ki so pri McGahernu pozneje postale stalnica – so odraščanje in krivda pa tudi nenadzirljiva seksualnost, ki jih izkrivljata tako lokalna puritanska pobožnost kot nenavaden, silen in dvomljiv odnos med ovdovelim očetom in njegovim sinom. Že v uvodnem poglavju smo namreč priča nasilju – tako telesnemu kot duševnemu – očeta nad sinom. Fantu kmalu postane jasno, da se mora postaviti na lastne noge in se z lastnimi močmi iztrgati zadušljivemu ozračju na očetovi kmetiji. Čeprav so mladim Ircem zaradi pomanjkanja služb na voljo le dve možnosti: duhovniški stan ali slabo plačano težaško delo v Angliji, fant, ker je nadpovprečno nadarjen, najde tretjo pot, ki skozi jezuitski kolegij vodi na univerzo. Konec je malce dvorezen, a spodbudno je vsaj eno: oče in sin se med fantovim odraščanjem vendarle vsaj nekoliko zbližata, premagata ovire, ki so spričo pomanjkanja komunikacije zrasle med njima, in začneta bolje razumevati tako drug drugega kot ljudi v svoji okolici.

več »