E-novice

Knjiga

Klovn Šalimar

Klovn Šalimar

Salman Rushdie»

prevod: Uroš Kalčič

spremna beseda: Nikolai Jeffs

naslovnica: Branka Smodiš

format: 135 × 220

strani: 528

vezava: trda

izid: 2008

ISBN: 978-961-241-292-0

razprodano

Življenje Maxa Ophulsa se konča z umorom – ubijalec je njegov šofer, musliman Noman Šer Noman. Sprva se zdi, da je motiv politične narave, saj je bil Max indijski veleposlanik in vodja ameriške protiteroristične organizacije, a se pozneje izkaže, da je vzrok povsem drugačen …
Deveti roman Salmana Rushdieja je zgodba o Maxu Ophulsu, njegovem morilcu in njegovi hčerki – pa tudi o ženski, ki je povezovalni člen med njimi. Vendar je v Klovnu Šalimarju glavna zgodba le del zgodbe – to je roman o ničemer in hkrati o vsem, kjer dogodki prihajajo od nikoder in od vsepovsod; nič ni stalno, nič ni za zmeraj, vse je spremenljivo in hkrati med seboj povezano. Pripoved, v kateri je polno nasprotij, presenetljivo, svojo skladnost kaže navzven, v toku pripovedi, pa tudi v njenem bistvu: značaji oseb so zelo realistični, način pisanja narativen. Vse to ima najboljšega izmed možnih rezultatov: neprecenljiv bralski užitek. Dogajanje je osredotočeno na tri osebe, pravzaprav na popis osebnih zgodovin, tu pa prideta do izraza Rushdiejeva bogatost jezika, ki ne skriva metaforičnosti in prikritega humorja, in neverjetna razgledanost, s katero popisuje dogodke.
Roman je po vsebini in temah, ki jih ta lahko odpira, tako kompleksen, da enostranske ali dokončne oznake zanj skorajda niso mogoče. Je ljubezenska zgodba, ki se sprevrže v maščevanje, poklon lepoti kulturno mešanega Kašmirja, kjer pozneje zadivja vojna, ljudska pripoved, ki prehaja v politični triler. Gre tudi za širok geografski in zgodovinski razpon: od Kalifornije prek Evrope do Kašmirja, od nacistične Evrope do razmaha terorizma.
To je knjiga brez središča, je vlak, ki na poti pobira potnike in jih pelje naprej …, v svet kulturnih raznolikosti morda, kjer religijsko in etnično različne kulture lahko sobivajo le, če se znebijo fanatičnih in ideoloških spon … Zagotovo ideja, ki nam v sedanjosti veliko sporoča …

Slovensko izdajo je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.

Zapisali so ...

na vrh strani

Kašmir, drugo ime za raj

Rushdie, ki je postal popularen po fatvi, obsodbi, ki jo je pred dvajsetimi leti nad njim izrekel Homeini zaradi romana Satanski stihi, premišljene provokacije s skoraj pričakovanimi posledicami (gre za blasfemičen napad na islam in preroka), spretno povezuje lokalno in globalno, fantastiko in na raziskavi temelječ realizem. Klovn Šalimar je ubran na prepoznavno Rushdiejevo temo; gre za prepleten in razmeroma strpen, ubran in uravnotežen panteon bogov in božanstev, ki bivajo, enako kot njihovi verniki in častilci, drug ob drugem, potem se ravnotežje ne poruši - tokrat v kašmirski vasi. Dokler vaščani, specialisti za velike požrtije, spremljane z igralskimi točkami in s šaljivimi epizodami iz Ramajane in podobnega, ne nastopijo pred ameriškim ambasadorjem in si ta ne poželi čedne plesalke, poročene, zasanjane v drugačne možnosti, prežeče na priložnost, ki ji bo pomagala v svet. Fatalno zgodbo o ljubezni in maščevanju spremljamo pred bogato in natančno izrisano zgodovinsko kuliso iz bajk in povesti iz Kašmirja in razvojem kašmirskega vprašanja v času spora med Indijo in Pakistanom. Regijo nam prikazuje skozi oči nekoga, ki jo od blizu pozna, dejstva, razvoj, oboroženost, sestavo milic in kasnejših terorističnih skupin, ki se pasejo od arabskih držav do Filipinov, na območje prihajajo borci, morilci, samomorilci, mučeniki, sadistični in napol nori poveljniki protiterorističnih oddelkov, vsa norost sveta na kupu, brez fronte. Tako je knjiga tudi vodnik po skupinah, s katerimi se bomo v prihodnje, v času povečanega zanimanja imperija za Pakistan in Afganistan po iraški katastrofi, srečevali na prvih časopisnih straneh.
Rushdie je mimo kritike fundamentalizma izvrsten pripovedovalec. Težko bi danes našli pisatelja, ki bi s takšno svetovljansko širino in suverenostjo prepletel francoski protinacistični odpor z italijanskim oblikovalcem avtomobilov Bugattijem, filipinske teroriste s socialnimi nemiri na Zahodni obali ZDA, maščevalce oskrunjene časti s kašmirsko folkloro, vse pred kuliso sumljivega imperialističnega iskanja rešitev za regijo. Njegova imaginacija je brezmejna, pripovedne niti so zapletene in zavozlane, vendar kontrolirano, v prozo je naložena ogromna količina znanja in podatkov, ki kot da prežijo na svoj vstop v svet literature. Hkrati je to proza, ki poje hvalnico tistemu nekdanjemu strpnemu indijskemu kozmopolitizmu in sobivanju kultur, ki ga niti današnje visokorazvite zahodne družbe ne premorejo, kljub zapovedani enakosti in nepristranskosti vseh do vsakogar. Klovn Šalimar je očarljiva, z veliko erudicijo spisana pripoved, zapletena in kontrolirano razpletena, vsekakor eno tistih velikih del, ki jih mora ob drugih Rushdiejevih romanih, recimo Otrocih polnoči ali Mavrovem poslednjem vzdihu, prebrati vsak, ki se ima za ljubitelja proze.

Matej Bogataj, Mladina, 13, 2009

Multimedija

na vrh strani

Poglejte tudi

na vrh strani

Luka in Ogenj Življenja »

Salman Rushdie »

Luka in Ogenj Življenja (Luka and the Fire of Life, 2010) je nadaljevanje Rushdiejeve knjige Harun in morje zgodb izpred nekaj let (Haroun and the Sea of Stories, 1990; prev. 1993).
V središču zgodbe je Luka, Harunov mlajši brat, ki ima pred seboj težko nalogo: pred določeno usodo mora rešiti očeta – legendarnega pripovedovalca zgodb, ki je zapadel v globok spanec, iz katerega se ne more zbuditi. Luka mora, da bi zbudil očeta, odpotovati v Čarobni svet in na skrivaj priti do Ognja Življenja. Iskanje se sprevrže v razburljivo dogodivščino, polno nenavadnih bitij, tujih zaveznikov in na videz nepremagljivih izzivov. Luka se s svojim spremstvom znajde v tekmi s časom, ki je polna nevarnosti, ko drvi skozi deželo neprijaznih bogov in naposled pride do Ognja Življenja, kjer sta njegova in očetova usoda končno odločeni.

več »

Harun in Morje zgodb »

Salman Rushdie »

Odmislite vsakršno mnenje, ki ga morda imate o Salmanu Rushdieju oziroma njegovi kontroverznosti glede fatve. Očitnejše je namreč dejstvo, da je Rushdie eden najboljših sodobnih bajkarjev in parabolistov, črpajoč iz vseh kultur. Harun in Morje zgodb je navdihujoča pripoved o Rašidu Kalifi, ki je slovit pripovedovalec zgodb, po vsej deželi Alifbej znan kot Blašah, toda ko ga nekega dne zapusti žena, njegov pripovedni dar ugasne. Da bi našla zdravilo za onemelega očeta, se Harun in oče odpravita na pustolovščin polno potovanje do Morja zgodb. V iskanju rešitve potujeta skozi magične pokrajine, ki jim vladajo čarodeji in govoreče živali, branita pa se pred mnogimi vsiljivci, ki imajo namen izsušiti Morje zgodb.

več »

Tla pod njenimi nogami »

Salman Rushdie »

»Pripovedovanje zgodb je podobno žonglerstvu,« reče junak romana Harun in morje zgodb Salmana Rushdieja, »veliko različnih zgodb vržeš v zrak, pri tem pa paziš, da katera ne pade na tla.« V romanu Tla pod njenimi nogami (The Ground Beneath Her Feet, 2000) avtor vrže v zrak nepreštevno veliko pisanih žogic: Bombaj, London, New York, zvijače, praznoverja, zaratustrstvo, ljubezen na prvi pogled, požig, samomor, umore, potrese, mitologije, rock glasbo, kozjerejo, droge, erotiko, prometno nesrečo, nezavest, kriket ...

več »

Joseph Anton »

Spomini

Salman Rushdie »

Samo 16 Є do 31. januarja 2018

Ko je Salman Rushdie na valentinovo leta 1989 izvedel, da je iranski verski voditelj, ajatolah Homeini, zanj izrekel fatvo s smrtno obsodbo zaradi žalitve preroka Mohameda in vseh njegovih vernikov, ki jih je zapisal v svojem četrtem romanu Satanski stihi (1988), si prav gotovo ni mogel predstavljati, kakšne posledico bo fatva imela zanj in za vse, ki so tako ali drugače povezani z njegovo knjigo.

več »