E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Avtobiografija »

Zgodba o mojih eksperimentih z resnico

Mohandas K. Gandhi

O »očetu indijskega naroda« je znanega in napisanega že mnogo, zato je njegova avtobiografija toliko bolj dragocena. V njej namreč opisuje leta svojega otroštva, mladosti in začetke »eksperimentov«, od razvoja konceptov satjagrahe (nenasilni upor) in ahimse (nenasilje) do prehranjevalnih praks in spolne vzdržnosti. Njegova pripoved ni le dragocen dokument časa, temveč nudi tudi vpogled v začetne temelje njegovega političnega delovanja, ki je dobilo svetovne razsežnosti, velik vpliv pa ima še danes.

več »

Washingtonski zapiski »

Božo Cerar »

Washingtonski zapiski so zabeležke slovenskega veleposlanika v ZDA od septembra 2013 do maja 2017, v času dveh ameriških predsednikov, Obame in Trumpa. Kronološko in širše obravnavajo ameriško in svetovno politiko, gospodarstvo, vojne in druga aktualna področja, norme in zakone, na katerih temelji (predvsem) zahodna družba in s katerimi skuša vplivati na preostanek sveta. Pred bralca razgrnejo ameriški način političnega delovanja, ki se precej razlikuje od našega, čeprav lahko v vse globljem razkolu med demokrati in republikanci, medsebojnem nagajanju in populizmu prepoznamo tudi tipične poteze slovenske politike. Cerar spregovori tudi o socialni podobi ZDA, o spornih zakonih, kot je ta o dovoljenem posedovanju in nošnji orožja, o ohlajajočih se odnosih med ZDA in Rusijo ter o širitvi »hladne vojne« na Vzhod.

več »

Cvetje v jeseni »

Dramatizacija Mirana Herzoga v poljanskem narečju

Ivan Tavčar, Miran Herzog, Andrej Šubic (ur.)

Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, in čeprav je rojstni kraj zapustil zelo mlad, je ostal z njim povezan vse življenje. Domači kraj ter poljanski rojaki s svojo posebno, pojočo, mehko govorico so navdihnili tudi skoraj vse njegove zgodbe; ena najlepših je povest Cvetje v jeseni, ljubezenska zgodba o Janezu in Meti, ki je izšla leta 1917.

Preprosti ljudje so to zgodbo že zgodaj priredili za živo uprizarjanje. Ker je nastala in se dogajala v Poljanski dolini, so jo najprej uprizorili na poljanskem odru. O prvih uprizoritvah pod kozolci in na gostilniških dvoriščih krožijo samo legende, v njih so nastopali bližnji potomci junakov iz povesti. Spomini na kasnejše uprizoritve po vojni pa so že bolj živi, ohranjenih je nekaj pisnih in slikovnih dokumentov pa tudi časopisnih člankov o gostovanju Poljancev v Mestnem gledališču ljubljanskem; znana so tudi imena nastopajočih. Zadnjo uprizoritev Cvetja v jeseni v Poljanah je režiral Miran Herzog.

več »

Pride mačka na obisk »

Takaši Hirajde »

Pride mačka na obisk je prvoosebna pripoved moškega sredi tridesetih, ki z ženo – njunih imen nam avtor ne razkrije – živi v najeti hiški z vrtom na posestvu starejšega premožnejšega para v mirnem koncu Tokia. V predvidljivi vsakdan mladih zakoncev brez otrok in domačih živali (»Otroci in domači ljubljenčki niso dovoljeni.«), ki se skromno preživljata z urednikovanjem in branjem pozno v noč, nekega dne vstopi sosedova mačka Pikica. Njeno sprva plaho obiskovanje postane sčasoma smisel njunega življenja – očarana nad njeno ljubkostjo, živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem začneta zanjo skrbeti.

več »

Bagdadske sirene »

Yasmina Khadra »

V Bagdadskih sirenah spremljamo mladega beduina, ki zaradi ameriške zasedbe prekine šolanje v Bagdadu in se vrne v rodni Kafr Karam, odmaknjeno iraško vasico. Čeprav po Iraku divja vojna, Kafr Karam živi izolirano življenje, kot v nekakšnem milnem mehurčku, vojne strahote se ga dotaknejo le kot novice, ki vse bolj zastrupljajo vzdušje in odnose med ljudmi, sicer pa ga obidejo. Toda nekega dne membrana poči in življenje se z vso silovitostjo okrutno preobrne.
Bralec skozi oči mladega beduina doživlja dogajanje, ki pripelje do surove preobrazbe – življenja nasploh in posebej pripovedovalca, ki se iz distanciranega opazovalca spreminja v fundamentalističnega ekstremista.

več »

Pogum »

Kako preboleti travmo

Sanja Rozman »

Knjiga Pogum, drugi del trilogije o nekemičnih zasvojenostih (prvi del, Umirjenost, je izšel leta 2013, zadnji del, Modrost, je še v nastajanju), govori o tem, kako se da preseči pogubne posledice travme. Razne zasvojenosti, kemične ali nekemične, namreč le prekrivajo globljo bolečino. Ko od njih uspešno abstiniramo, se odstre zgodba o travmi, ki je bila vir stalnega ponavljanja simptomov. Travmatizirana oseba je namreč ujeta v svoj zasebni, temni svet in doživlja svoje življenje kot niz ponavljanj travmatičnih dogodkov. Njeno življenje počasi, nevidno drsi v vedno hujšo tesnobo, depresivnost, preobčutljivost in strah pred ljudmi ter hkrati neskončno nepotešeno hlepenje po varni navezanosti, v kateri bi si odpočila in si zacelila rane. Spomini na travmo ostanejo zapisani v njenih telesnih občutkih in čustvenih stanjih. Da bi ozdravela, mora razumeti, kaj se ji je zgodilo, a to še ni dovolj. Podoživeti mora vsa boleča čustva in spomine, da bi jih končno lahko odložila.

več »

Kinderland »

Liliana Corobca »

Roman Kinderland obravnava izjemno aktualno in perečo problematiko moldavskih otrok, ki so ostali prepuščeni sami sebi, potem ko so njihovi starši odromali na Zahod v iskanju boljše prihodnosti. Pripovedovalka zgodbe, glavna junakinja Cristina, ki je še sama otrok, je primorana postati »mati« mlajšima bratoma, potem ko so njihovi starši odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Življenje na podeželju v Moldaviji danes, ko v vaseh najdemo le še ostarele in otroke, je opisano skozi pogled dvanajstletnice. V kriznih in brezvoljnih časih se morajo otroci znajti sami, sami morajo najti rešitev, kako bodo preživeli do trenutka, ko se jim bo izpolnil edini sen, da se starši vrnejo domov.

več »

Večna Jakobova pot »

Nisem se ji mogel upreti

Jean-Christophe Rufin »

Rufin se je na Jakobovo pot odpravil, ne da bi o njej vedel kaj več, kot je prebral v literaturi ali videl v filmih. Nanjo se je pripravil bolj mimogrede, s premajhnimi in neuhojenimi čevlji in z mnogo preveč prtljage. Ravno ta »deviškost« med več deset tisoč romarji, ki se vsako leto zgrinjajo v zaželeni Santiago di Compostela, je po svoje ena od mnogih privlačnosti njegove knjige Večna Jakobova pot. Celo tistim bralcem, ki témo v grobem poznajo, se ta ob številnih podrobnostih prvinskega čudenja razkriva na novo. Hkrati tak pristop avtorju omogoča zvrhano mero duhovitega samoposmeha in blage ironije do sopotnikov in dogajanja na Poti.
Bistvo knjige so ljudje, literarno obarvani portreti romarjev z najrazličnejših koncev sveta in s prav tako različnimi cilji, med katerimi se zlahka izrišejo tudi zelo zanimivi posebneži. Pogovori med njimi so v posebnih okoliščinah bolj sproščeni, bodisi v skupnih spalnicah skromnih romarskih zavetišč, kjer so vsi enaki, ne glede na družbeni status, bodisi ob hudi utrujenosti in skoraj neizogibni krizi, ko si vsak kdaj zastavi vprašanje, čemu sploh to mučenje, ali ne bi bilo bolje odnehati ...

več »

Hitreje ko grem, manj me je »

Kjersti Annesdatter Skomsvold »

V romanu Hitreje ko grem, manj me je vse poteka v nasprotni smeri od pričakovanega – z izjemo tistega, čemur radi rečemo severnjaški humor, če seveda vemo, da beremo norveško pisateljico. Ostarela Mathea Martinsen je brez družabnih stikov, ne zgodi se ji nič takega, kar pripisujemo hektično naravnanemu življenju, njen edini stik s svetom sta televizijska oddaja s priljubljenim norveškim novinarjem Einarjem Lundejem in obisk trgovine, srčika njenega življenja pa mož ter soočanje s smrtjo. Tudi obupani poskus, ko zbere moči in se odpravi na srečanje v dom za ostarele, da bi našla bližino, se izjalovi.

več »

Herbert »

Lara Hawthorne »

Slikanica Herbert je prvič izšla na Portugalskem, kjer so jo izbrali za najlepšo otroško knjigo. Nato je bila natisnjena še v Franciji.
Glavni junak zgodbe je Herbert, dobrodušen zadovoljen lazar, ki se ves ljubi dan bodisi baše s solato bodisi spi. Toda nekega dne v kotičku vrta, v katerem živi, zmanjka solate in Herbert mora s trebuhom za kruhom v svet. Na poti sreča različne živali, a ga vse po vrsti grobo spodijo, češ da je samo nadležen polž, ki jih moti pri delu. Naposled se Herbertu vendarle nasmehne sreča, saj mu pot prekriža vešča, ki je v njegovi bleščeči slinasti sledi prepoznala slikarsko umetnino. Kmalu za tem se Herbertove sledi razveselijo tudi druge živali, njega pa prevzame neizmerno zadovoljstvo ob spoznanju, da je v resnici slikar, čigar delo osrečuje tudi druge.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.