E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Kobold »

Radka Denemarková »

Z romanom Kobold, ki se navezuje na knjigi Jaz pa vprašam, kdo to tolče in Denar od Hitlerja, je Radka Denemarková zaokrožila svojo trilogijo o srednjeevropskem 20. stoletju.
Roman je sama opredelila takole:
»Kobold (Presežki nežnosti in Presežki ljudi) je dvojni roman. Dve zgodbi v eni knjigi kakor dva naravna elementa – voda in ogenj, ki pretaljuje videno. Ali pa dve reki, ki se zlivata v en tok? To je knjiga o oblikah nepremagljive ljubezni in prefinjenega nasilja. O tem, kako človeško eksistenco vnaprej določa družina, v katero se rodimo, ali ideologija, v katero se namočimo.

več »

Čisto sam na svetu »

Aleksandra Kocmut »

Prvi izvirni slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni prikazuje njene srhljive svetove večinoma skozi oči bolnika. Bralec skupaj z gospodom x – že ime glavnega lika kaže, da zaradi te bolezni človek sčasoma izgubi celo zavedanje, kdo sploh je – tava po neznanih prostorih in pokrajinah, med tujimi ljudmi in nedojemljivimi strahovi.

več »

Dotik »

Adania Šibli »

Dotik, pisateljičin prozni prvenec, pripoveduje o deklici, ki tankočutno opazuje svet okoli sebe. Njeno bivanje v veliki družini na Zahodnem bregu ni oblikovano v tradicionalno narativno pripoved o odraščanju, marveč v spreplet spominskih drobcev, podanih s sugestivnimi pesniškimi podobami, zaradi katerih besedilo mestoma prehaja v poezijo v prozi. V kalejdoskopu bogatih čutnih zaznav odraščajoče deklice bralec šele na koncu uzre konkretno političnozgodovinsko ozadje, saj je v ospredju krhek barvit svet notranjega občutenja, ki hrepeni po stiku z zunanjim svetom.

več »

Križ in kapital »

Premoženje, financiranje in podjetniška dejavnost RKC na Slovenskem

Jože Prinčič »

RKC se je in se še vedno izogiba govoriti o svojih gospodarsko-finančnih zadevah in o poseganju v gospodarsko-finančne tokove, ob tem pa visoki cerkveni predstavniki zavzeto poudarjajo, da je delovanje RKC na širšem družbenem področju, torej tudi na gospodarskem, njena večna, zgodovinska pravica, ki je ni mogoče odtujiti. Analizi delovanja RKC na gospodarskem področju so se doslej uspešno izogibali tudi cerkveni popisovalci preteklosti.
Ta monografija je prvi poskus argumentirane in poglobljene zgodovinske obravnave posameznih vidikov gospodarskega, finančnega in še drugih oblik pridobitniškega delovanja RKC, katoliške stranke in laikov na Slovenskem v zadnjih sto petdesetih letih.

več »

Drug svet »

Gustaw Herling Grudziński »

V Drugem svetu (Inny świat, 1951) je poljski emigrantski pisatelj Gustaw Herling Grudziński popisal resničnost sovjetskih delovnih taborišč, kot jo je pri komaj dvajsetih letih okusil na lastni koži. Gre za eno sploh prvih, z literarnega vidika pa eno najboljših spominskih del, posvečenih tej problematiki, v svetovni literaturi. Drug svet je prvič izšel skoraj 20 let pred Solženicinovim Arhipelagom Gulag in skoraj 30 pred Kolimskimi zgodbami Šalamova; predgovor v prvo, angleško izdajo je napisal Bertrand Russell.

več »

Knjiga mojih življenj »

Aleksandar Hemon »

Zbirka avtobiografskih esejev Knjiga mojih življenj je prva »stvarna« Hemonova knjiga, kljub odsotnosti fikcije pa ostaja prepoznavno duhovita, osebna, pretresljiva in prodorna. »Bralca bo Knjiga mojih življenj neskončno razveselila in pognala v popoln obup. ›Pa kako lahko ta človek piše o tako nemogočih rečeh?‹ se bo na koncu vprašal sredi smeha in joka. Če ob Hemonovih knjigah ne jočeš in se ne smeješ, nisi človek,« pravi Ervin Hladnik - Milharčič v spremni besedi h knjigi.

več »

Ozna in prevzem oblasti 1944–46 »

Ljuba Dornik Šubelj »

Ljuba Dornik Šubelj v knjigi najprej obravnava Varnostno obveščevalno službo in odsek za notranje zadeve kot predhodnika Oddelka za zaščito naroda (Ozna) v Sloveniji. Kot je Čeka (Vseruska izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in špijonaži) pomenila osnovo za vzpostavitev Leninove totalitarno nadzorovane države, je tudi v Sloveniji Vos pomenil podlago za razvoj vseh ostalih represivnih organizacij in oblik obveščevalnih ter varnostnih služb med drugo svetovno vojno in po njej. Iz raznovrstnih reorganizacij službe državne varnosti (Udba) med vojno in takoj po vojni (Knoj, Udv, Kos) izhaja splošna ugotovitev: bolj ko so se spreminjala imena, bolj je ostala struktura službe enaka, prav tako pa tudi njene naloge in sredstva, ki jih je pri delu uporabljala.

več »

Zakaj je imel Marx prav »

Terry Eagleton »

O Komunističnem manifestu je bilo rečeno, da je »nedvomno najpomembnejše besedilo, kar jih je bilo napisanih v 19. stoletju«. Le malo mislecev je tako odločilno vplivalo na tok sodobne zgodovine kot avtor Manifesta. Celo Marxovi najbolj neusmiljeni kritiki ne morejo zanikati, da je spremenil naše razumevanje človeške zgodovine.
Marx je bil prvi, ki je identificiral družbeni pojav, imenovan kapitalizem, in pokazal, kako je nastal, po katerih zakonitostih deluje in kako bi ga bilo mogoče odpraviti. Da je kapitalistični sistem v težavah, vemo po tem, da začnejo ljudje govoriti o kapitalizmu.

več »

Velike in male skrivnosti sveta umetnosti »

Danièle Granet in Catherine Lamour

Leta 2009 so prodali delo Marcela Duchampa Belle Haleine (ready-made v obliki toaletne vodice) za 7,9 milijona evrov. Zdi se, da svetovna gospodarska kriza ni opazno prizadela trgovanja z umetninami. Zakaj so torej nekatera umetniška dela toliko vredna, kako se določa njihova vrednost in kdo odloča, kaj je »dobro« umetniško delo in kdo je »dober« umetnik – na ta vprašanja v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti odgovarjata samostojni novinarki Danièle Granet in Catherine Lamour.

več »

Stražarji državne meje v Sloveniji »

(1918–2013)

Pavle Čelik »

Da bi meja opravljala svojo vlogo, določeno z mednarodnim in notranjim pravom, je potrebno posebej usposobljeno moštvo. To navadno pripada različnim državnim resorjem, zlasti obrambnemu in notranjemu, lahko pa tudi finančnemu. Od konca prve svetovne vojne so se varuhi meje na Slovenskem menjali, spreminjali, nekatere sestavine pa so ostale podobne.
V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije so to vlogo opravljali vojaki obmejne čete, orožniki, finančni stražniki in carinsko osebje. Po drugi svetovni vojni so ostali vojaki obmejnih enot, orožnike so zamenjali miličniki, finančne stražnike so deloma nadomestili cariniki.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.