Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Cave canem »

Felidae III

Akif Pirinçci »

Srčna želja detektiva Francisa, da bi se namesto razreševanju krvavih ugank to pozno pomlad predajal samo še užitkom poležavanja na soncu in mačjega ljubimkanja, splava po vodi, ko revir pretrese nova serija umorov. Tokrat žrtve niso samo mehkošapci, pač pa tudi njihovi zapriseženi nasprotniki, bevskači. Smrtne ugrizne rane, ki bi jih po obliki in velikosti sodeč lahko povzročili tako eni kakor drugi, zasejejo dvome – kateri vrsti pripada morilec? Se skriva v bližnjem zavetišču, ki se zadnji mesec pred poletjem sumljivo hitro polni?

več »

Cvetje v jeseni »

Dramatizacija Mirana Herzoga v poljanskem narečju

Ivan Tavčar, Miran Herzog, Andrej Šubic (ur.)

Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, in čeprav je rojstni kraj zapustil zelo mlad, je ostal z njim povezan vse življenje. Domači kraj ter poljanski rojaki s svojo posebno, pojočo, mehko govorico so navdihnili tudi skoraj vse njegove zgodbe; ena najlepših je povest Cvetje v jeseni, ljubezenska zgodba o Janezu in Meti, ki je izšla leta 1917.

Preprosti ljudje so to zgodbo že zgodaj priredili za živo uprizarjanje. Ker je nastala in se dogajala v Poljanski dolini, so jo najprej uprizorili na poljanskem odru. O prvih uprizoritvah pod kozolci in na gostilniških dvoriščih krožijo samo legende, v njih so nastopali bližnji potomci junakov iz povesti. Spomini na kasnejše uprizoritve po vojni pa so že bolj živi, ohranjenih je nekaj pisnih in slikovnih dokumentov pa tudi časopisnih člankov o gostovanju Poljancev v Mestnem gledališču ljubljanskem; znana so tudi imena nastopajočih. Zadnjo uprizoritev Cvetja v jeseni v Poljanah je režiral Miran Herzog.

več »

Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti »

Myron Levoy »

Cathy Dunn je vedela: če starki ne bo dajala kovancev, jo bo čarovnica začarala v kuščarja. Ali v kozo. Ali pa v pajka, tako majčkenega, da jo bo mama pohodila. A nekega dne je vseeno sklenila, da ji ne da svojega centa – in še istega dne je dobila vročino.
Cathy je samo eden izmed mnogih otrok, ki so s starši prišli v New York, iskat boljše življenje. Tu imamo potem še gospoda Keplika, »vžigalkarja«, ki gradi mojstrovine iz vžigalic; pa Noreen Callahan, ki jo je sram delati v smrdljivi očetovi ribarnici; in poleg drugih celo posebnega Božička, ki obdaruje judovske otroke za njihov praznik!

več »

Černobilska molitev »

Kronika prihodnosti

Svetlana Aleksijevič »

Knjiga Černobilska molitev (Чернобыльская молитва) je posvečena jedrski nesreči, vendar je ta dogodek zanjo le izhodišče – po avtoričinih besedah to ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Beremo jo lahko kot molitev posebne vrste, ki se posveča spominu na žrtve in preživele na samosvoj način, z neizprosnim in nazornim prikazom grozljivih posledic nesreče.

več »

Čez modra polja »

Claire Keegan »

Ob prebiranju zgodb Claire Keegan si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, v kolikšni meri so zastrto avtobiografske, zlasti spričo avtentične, vendar nikakor ne žensko solzave pretresljivosti prve, Darila v slovo, o žrtvi dolgoletnega spolnega nasilja v družini, ki odide študirat v Ameriko. Druga, naslovna zgodba Čez modra polja govori o duhovniku, ki opravi poročni obred, med katerim njegova bivša ljubica stopi v na neuspeh obsojen zakon. Prepovedana duhovniška ljubezen se kot ena od več medsebojno prepletenih tem ponovi v zadnji zgodbi, Noči jerebikovih dreves. In tema prepovedane ljubezni, ki je zapolnila bivanjsko praznino dolgoletnega zakona brez čustev, je na čudovit pisateljski način obdelana v četrti zgodbi – Gozdarjevi hčeri. Peta zgodba, Tik ob vodi, se odvija v Združenih državah. Mlademu homoseksualcu dá očim, kleni self-made ameriški bogataš, za njegov rojstni dan nedvoumno vedeti, da pozna njegovo »sramotno« skrivnost, odprti konec zgodbe pa dopušča ugibanje, ali je protagonist zbral pogum za pobeg iz nerazumevajočega družinskega okolja.

več »

Človeški madež »

Philip Roth »

Coleman Silk, Afroameričan zelo svetle polti, se od mladega uspešno izdaja za belca, še več, za belega Žida. Njegova odločitev temelji na izbiri: med rasno zvestobo in osebno svobodo mu je slednja ljubša. Ironija je, da ga prav nesrečno uporabljen izraz, s katerim naj bi domnevno nekorektno žalil svoje temnopolte študente, kasneje spravi ob univerzitetno kariero. Na stara leta se Coleman speča z mlado snažilko in si tako spet prisluži obsodbo svojih sovražnikov na kolidžu.

več »

Črn dan v Blackrocku »

Kevin Power »

Konec avgusta 2004 pred dublinskim nočnim klubom trije pijani mladeniči, katoliški študentje višjega srednjega razreda, do smrti pretepejo svojega vrstnika. Zakaj? O tem se sprašuje skrivnostni pripovedovalec zgodbe, ki od poglavja do poglavja razkriva več in več podrobnosti tragičnega dogodka, ki je usodno zaznamoval življenja mladih storilcev, njihovih družin in celotnega družbenega okolja.

več »

Čudežni Feliks »

Andrej Hieng »

Naslovni lik romana Čudežni Feliks je osiroteli najstnik judovskega rodu, čudežni deček z enciklopedičnim znanjem. Okvir njegovega dozorevanja in iskanja identitete, katerega delček v knjigi spremljamo, je dinamična, bogato prepletena pripoved o premožni slovenski meščanski družini v senci usodnih sprememb pred izbruhom druge svetovne vojne.

več »

Čudovite leteče knjige gospoda Morrisa Lessmora »

William Joyce

Vsako življenje je zgodba in vsaka zgodba je pomembna. Življenje se izteče, zgodba pa ostane, samo deliti jo je treba z drugimi ... Slikanica pripoveduje o Morrisu Lessmoru, zaljubljencu v knjige, ki mu vihar razmeče in raznese vse, kar ima, tudi knjige in besede iz tiste, ki jo piše sam. Ves zbegan nato pristane v čudoviti knjižnici, kjer knjige živijo in letajo kakor ptice, on pa skrbi zanje, jim ravna oslovska ušesa, jih krpa – in bere. Ko se postara, se stvar obrne – zdaj knjige skrbijo zanj in se mu berejo. In ko popiše zadnjo stran v svoji knjigi, se poslovi in odleti z jato knjig, kakor je prišel, na pragu pa se prikaže dekletce in na roko ji sede Morrisova knjiga.

več »

Čudoviti svet »

Od magije k resničnosti

Richard Dawkins », Dave McKean »

V Čudovitem svetu je znani britanski znanstvenik zgoščeno predstavil različne, predvsem naravoslovne tematske sklope, ki naj bi jih vsaj okvirno poznal vsak prebivalec 21. stoletja. Drugače kot desetero prejšnjih Dawkinsovih knjig je ta namenjena predvsem mlajšim bralcem, zlasti tistim, ki še gulijo osnovnošolske klopi ali so že zasedli tiste na nekoliko zahtevnejših šolah. Čudoviti svet je dragocen tudi za njihove starše in vse tiste, ki se v naravoslovje sicer nikoli niso (radi) poglabljali, vseeno pa so si že kot otroci postavljali temeljna vprašanja kot na primer: Iz česa je vse zgrajeno? Kako je mogoče, da se menjavata dan in noč, poletje in zima? Kako je nastal svet in vse drugo? Ali smo sami v vesolju? Kaj je mavrica? Zakaj nas obkroža tako raznovrsten živalski svet? Zakaj se godijo slabe stvari? In še marsikaj podobnega.

več »