E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Rim »

Robert Hughes »

Knjiga Rim (Rome, 2011) Roberta Hughesa je izrazito osebno obarvan sprehod skozi umetnostno zgodovino tega mesta, prepleten s politično zgodovino in osebnimi razmišljanji.
Prvi dve petini sta posvečeni starim Rimljanom in kratkemu očrtu njihove zgodovine in institucij, predvsem pa dosežkom v arhitekturi, ki so postavili temelje za mnoge poznejše stvaritve: iznajdbi betona, vodovodom, cestnemu sistemu. Natančno se posveti tudi obdobju zgodnjega krščanstva, najsuverenejši pa je v poglavjih o renesansi in baroku, na primer o Michelangelu ali (njemu nadvse ljubem) Berniniju.

več »

Brezno »

Fernando Vallejo »

Zgodba se dogaja v kolumbijskem mestu Medellín, kamor se pripovedovalec po dolgem času vrne zaradi družine. Razlog za njegovo vrnitev je brat Darío, ki je zbolel za aidsom in potrebuje oskrbo. Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

več »

Umirjenost »

Kako prepoznati zasvojenost, jo razumeti in poiskati pot iz nje, delovni zvezek z zgoščenko

Sanja Rozman »

Ob branju knjige Umirjenost smo se naučili prepoznati zasvojenost, jo razumeti in poiskati pot iz nje. Da pa bi po tej poti lahko tudi stopali, ni dovolj samo branje. Potrebno bo v sebi odkriti poti, ki jih raje ne bi ubrali, spoznanja, pred katerimi bi si raje zatisnili oči, in potenciale, ki so do zdaj ostali neprepoznani. Zato se je treba lotiti dela!
Zasvojenost je bolezen, ki človeka prizadene celostno: njegovo duševnost, telo, odnose in duhovnost. Prav tak mora biti sistem okrevanja, če naj se učinkovito in trajno rešimo zasvojenosti. Delovni zvezek Umirjenost, ki ga je Sanja Rozman pripravila kot dopolnilo in nadgradnjo svoji knjigi Umirjenost, vas bo vodil skozi vašo lastno pot okrevanja. To je priročnik, v katerega lahko pišemo, torej je hkrati osebni dnevnik, planer in navsezadnje prikaz vsega, kar je na poti okrevanja od katere koli zasvojenosti za nas pomembno: ovire, blokade, samoslepljenje, izgovori, razlogi, načini, kako se izogniti pastem, itd.

več »

Aleksandrida »

Vladimir Pištalo »

Aleksandrida Vladimirja Pištala, novela, kot je to besedilo o Aleksandru Velikem sam žanrsko opredelil, je »zgodba o človeku, ki je osvojil ves svet«. Pravzaprav pa gre za sago »o tem, kaj je svet in kaj ni svet, kje se začne in kje se konča« – ne zgolj svet iz časa Aleksandra Velikega, temveč tudi naš svet, predvsem naš notranji svet, tisti, ki ga bodisi obvladujemo bodisi on obvladuje nas, tisti, v katerem smo bodisi zmagovalci bodisi poraženci, svet, ki je lahko labirint, kakršen je bila za Aleksandrove bojevnike Indija.

več »

Gora Brokeback »

Annie Proulx »

Gora Brokeback je v zavesti večine ljudi ostala po večkrat nagrajenem filmu iz leta 2005, v katerem sta kot kavboja Ennis in Jack zaigrala Heath Ledger in Jake Gyllenhaal. Manj znano pa je, da je scenarij za film nastal po kratki zgodbi ameriške pisateljice Annie Proulx iz leta 1997. Šele po filmu je tudi Gora Brokeback sprožila množičen odziv bralcev in jih navdušila še v pisani obliki.
Ljubezen, ki se na gori razvije med kavbojema na poletni paši ovc, je na ameriškem divjem zahodu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja nekaj nedovoljenega, izprijenega in celo nevarnega. Oba se je ustrašita in jo zanikata; razideta se, nadaljujeta vsak svoje življenje, se poročita – dokler se spet ne srečata in narava ne ubere svoja pota.

več »

To je vse »

Marguerite Duras »

To je vse (C'est tout) je zadnja knjiga Marguerite Duras. Besedilo je pri enainosemdesetih letih, tik pred smrtjo, narekovala svojemu zadnjemu ljubimcu. Marguerite se zaveda, kaj jo čaka, in temu se upira. Knjiga je krik. Knjiga o umiranju je zmagoslavje življenja; hkrati je dnevnik, ljubezensko pismo, klic ljubimcu, resničnemu in namišljenemu.
V uporu in ljubezni pa korenini književnost. To je vse je knjiga o literaturi: Marguerite Duras se poslednjič ozre na svoje delo, trpljenje, trenutke ekstaze ob dobro napisanem besedilu, na svoj obsežni pisateljski opus.

več »

Kostja Veselko »

Derek Landy »

Stephaniejin stric Gordon piše grozljivke. A ko umre in zapusti Stephanie svoje posestvo, deklica spozna, da so bile v resnici bolj avtobiografije ...
Temne sile so ji na sledi, ko se trudi, da bi našla skrivnostni ključ, s katerim bo preprečila, kaj pa drugega, konec sveta. Pomoč najde tam, kjer je najmanj pričakovala – pri okostnjaku v deževnem plašču, ki rad duhoviči in je bil zaživa čarovnik.
Res sreča, da je že mrtev, kajti zdaj zdaj bo izbruhnil kaos. Vendar Kostja Veselko kmalu odkrije, da je mogoče tudi okostnjake mučiti. In če Kostja česa ne mara, je to mučenje ...

več »

Harun in Morje zgodb »

Salman Rushdie »

Odmislite vsakršno mnenje, ki ga morda imate o Salmanu Rushdieju oziroma njegovi kontroverznosti glede fatve. Očitnejše je namreč dejstvo, da je Rushdie eden najboljših sodobnih bajkarjev in parabolistov, črpajoč iz vseh kultur. Harun in Morje zgodb je navdihujoča pripoved o Rašidu Kalifi, ki je slovit pripovedovalec zgodb, po vsej deželi Alifbej znan kot Blašah, toda ko ga nekega dne zapusti žena, njegov pripovedni dar ugasne. Da bi našla zdravilo za onemelega očeta, se Harun in oče odpravita na pustolovščin polno potovanje do Morja zgodb. V iskanju rešitve potujeta skozi magične pokrajine, ki jim vladajo čarodeji in govoreče živali, branita pa se pred mnogimi vsiljivci, ki imajo namen izsušiti Morje zgodb.

več »

Vprašaj Alico »

Anonimna avtorica

V knjigi Vprašaj Alico je objavljen dnevnik petnajstletne najstnice iz ljubeče in urejene družine, sprva še bolj deklice kot dekleta, ki na zabavi z vrstniki v želji, da bi bila sprejeta v družbo, sodeluje v nevarni igrici, med katero nevede zaužije LSD, zamešan v kokakolo. Ta prva izkušnja jo pahne v razdvojenost, ker se zaveda, da so droge zlo, hkrati pa tripa ne more pozabiti in nekaj v njej si želi znova odtavati v omamo.
Prvoosebni dnevniški zapisi bralca vodijo skozi vrtiljak čustvenih stisk, napačnih odločitev, dobrih sklepov in ponovnih zdrsov v skušnjavo. Slog pisanja sledi avtoričinemu razburkanemu notranjemu svetu, se dviga v literarne višave, ko si uredi življenje, hodi v šolo in ogromno bere, a v trenutkih, ko jo mamila znova potegnejo iz realnosti in čedalje bolj vlečejo na dno, postane že skoraj vulgaren, vedno pa zelo nazorno slika njeno doživljanje.

več »

Zgodovina v mojem življenju »

Spomin na tri obdobja

Ivan T. Berend »

Ivan T. Berend, svetovno znan in priznan madžarski ekonomski zgodovinar, sodi v generacijo, »ki je izkusila 'najboljše in najslabše vseh časov' – tragedijo, bolečino, uspeh in srečo 20. stoletja«. Berend je bil na Madžarskem priča petim menjavam oblasti in dvema revolucijama, preživel pa je tudi zapor in koncentracijsko taborišče. Po študiju na Ekonomski univerzi Karla Marxa v Budimpešti je zasedal najpomembnejše univerzitetne vodstvene položaje v državi. Bil je predstojnik oddelka za ekonomsko zgodovino, dekan Šole za splošno ekonomijo, ki je bila del univerze, rektor univerze ter predsednik Madžarske akademije znanosti. V vsem tem času je predaval na svoji univerzi v Budimpešti in gostoval na številnih znanih svetovnih univerzah. Pisal je knjige s področja zgodovine in ekonomske zgodovine, ki so izhajale večinoma na Zahodu. V devetdesetih letih se je preselil v Združene države Amerike in začel predavati na kalifornijski univerzi UCLA.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.