E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

August »

Christa Wolf »

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.
To je melanholična zgodba o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je – osemleten deček – skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju. Njegove spomine ožarja podoba kakih deset let starejše Lilo, ki postane sidro njegovega rosnega otroštva.

več »

Deseti december »

George Saunders »

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in problemov modernega (ameriškega) življenja. Njihova skupna podlaga je neke vrste psihološki realizem, ki črpa svoje pripovedi sicer iz neposredne, marsikdaj celo na videz banalne empirije, a je – kot odsev realnosti – vseskozi nekoliko sumljiv. Ta stvarnost namreč deluje tako, kot da bi jo avtor opisoval v nekem drugem, sicer neskončno bližnjem, a za nekaj bistvenih fizikalnih konstant, za ›fazni premik‹ vendarle toliko spremenjenem vesolju, da si z našim sicer deli ime in predmetno stvarnost, njegove čustvene, umske in moralne samoumevnosti pa kakor da so nekoliko ›mimo‹ (npr. Beg iz pajkove glave, Moj viteški fiasko).
Druga temeljna značilnost pravzaprav vseh zgodb je njihova bolj ali manj izostrena socialna nota, ki pripovedovanje poganja v jedek kontrapunkt, v katerem se izza svojih okopov strmo gledata nasproti ›bogastvo‹ in ›beda‹. Pri čemer sta to relativni kategoriji, odvisni od pojmovanja posameznikov in tudi obrnljivi (npr. Al Roosten, Semplike).

več »

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »

Kapital in past zadolževanja »

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.

več »

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem »

Matevž Košir »

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italije v prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo in Kraljevino SHS.

več »

Vzporedni svetovi »

Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem

Lidija Tavčar »

Veliki umetniki, ki jih vsi poznamo, so večinoma moški, o ženskih ustvarjalkah pa je znanega bolj malo. Razlogov za to je več: ženskam so bile »umetnostne akademije« nedostopne, zaradi svojega družbenega položaja se niso mogle izobraževati in samostojno ustvarjati. Njihova dela so ostala skrita, nekatera so še do nedavnega pripisovali moškim ustvarjalcem. Vsa njihova umetnost je tako živela zastrta, večinoma je bila zaprta v družinsko okolje, umaknjena pred javnostjo, tako kot so bile one same.

več »

Podivjana celina »

Evropa po drugi svetovni vojni

Keith Lowe »

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.

več »

Kaj bo iz tega fanta? »

ali Nekaj s knjigami

Heinrich Böll »

Nemški literarni ›papež‹ Marcel Reich-Ranicki je leta 1979 s svojo kritiko romana Skrbno obleganje dokaj vznejevoljil avtorja, nobelovca Heinricha Bölla. Na tega so takrat pritisnile tudi zdravstvene težave in težko se je še loteval novega pisanja. Kljub temu ga je prav Reich-Ranicki (ki je sicer Böllovo pisanje in tudi njegovo zunajliterarno, ›aktivistično‹ dejavnost globoko spoštoval) nagovoril, naj vendar ponovno sede k pisalnemu stroju ter napiše kaj o svojem mladostništvu in šolanju v času Tretjega rajha.
Böll je sledil tej sugestiji in spisal krajše besedilo Kaj bo iz tega fanta?, ki je najprej izhajalo v podlistkih, leta 1981 pa prvič še v knjižni obliki.

več »

Hiša incesta »

Anaïs Nin »

Življenje in pisanje Anaïs Nin je pomembno zaznamovalo razmerje z ameriškim pisateljem Henryjem Millerjem in njegovo lepo ženo June Mansfield Miller. Vstopilo je tudi v njene sanje; v letu dni je tako sanjala serijo sanj, ki jo je prelila v Hišo incesta (1936), pesem v prozi, kakor jo je označila sama. V njej je s sanjami, ki v besedilu delujejo kot kompleksne metafore, ubesedila svoja raznolika notranja stanja. To zelo hermetično besedilo je zato težko brati racionalno: morda ga še najlaže dojamemo, če si ga predstavljamo kot potovanje skozi spreminjajoče se notranje pokrajine, v katerih nas še najbolj nagovorijo tisti odseki, s katerimi avtorica metaforično opiše dogajanja v naši lastni notranjosti.

več »

Nesporazum v Moskvi »

Simone de Beauvoir »

Simone de Beauvoir je novelo Nesporazum v Moskvi napisala za zbirko La Femme Rompue (1968), vendar jo je potem zamenjala z zgodbo L'Âge de discrétion. Tako je Nesporazum prvič izšel šest let po njeni smrti v reviji Roman 20-50, v knjižni obliki pa šele leta 2013.
»Nesporazum« se dogaja leta 1966 med potovanjem upokojenskega para Nicole in Andréja v Sovjetsko zvezo in je dvojen: na čustveni in komunikacijski ravni zaškriplje med njima, pri čemer gre predvsem za probleme staranja in za »vdor« tretje osebe, Andréjeve v Moskvi živeče hčerke Maše; po drugi strani pa predvsem André opaža družbene spremembe v ZSSR, ki nikakor ne vodijo v socializem, za kakršnega se je tudi sam boril, zato je razočaranje neizogibno.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.