E-novice

Knjige

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Avtobiografija »

Zgodba o mojih eksperimentih z resnico

Mohandas K. Gandhi

O »očetu indijskega naroda« je znanega in napisanega že mnogo, zato je njegova avtobiografija toliko bolj dragocena. V njej namreč opisuje leta svojega otroštva, mladosti in začetke »eksperimentov«, od razvoja konceptov satjagrahe (nenasilni upor) in ahimse (nenasilje) do prehranjevalnih praks in spolne vzdržnosti. Njegova pripoved ni le dragocen dokument časa, temveč nudi tudi vpogled v začetne temelje njegovega političnega delovanja, ki je dobilo svetovne razsežnosti, velik vpliv pa ima še danes.

več »

Washingtonski zapiski »

Božo Cerar »

Washingtonski zapiski so zabeležke slovenskega veleposlanika v ZDA od septembra 2013 do maja 2017, v času dveh ameriških predsednikov, Obame in Trumpa. Kronološko in širše obravnavajo ameriško in svetovno politiko, gospodarstvo, vojne in druga aktualna področja, norme in zakone, na katerih temelji (predvsem) zahodna družba in s katerimi skuša vplivati na preostanek sveta. Pred bralca razgrnejo ameriški način političnega delovanja, ki se precej razlikuje od našega, čeprav lahko v vse globljem razkolu med demokrati in republikanci, medsebojnem nagajanju in populizmu prepoznamo tudi tipične poteze slovenske politike. Cerar spregovori tudi o socialni podobi ZDA, o spornih zakonih, kot je ta o dovoljenem posedovanju in nošnji orožja, o ohlajajočih se odnosih med ZDA in Rusijo ter o širitvi »hladne vojne« na Vzhod.

več »

Cvetje v jeseni »

Dramatizacija Mirana Herzoga v poljanskem narečju

Ivan Tavčar, Miran Herzog, Andrej Šubic (ur.)

Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, in čeprav je rojstni kraj zapustil zelo mlad, je ostal z njim povezan vse življenje. Domači kraj ter poljanski rojaki s svojo posebno, pojočo, mehko govorico so navdihnili tudi skoraj vse njegove zgodbe; ena najlepših je povest Cvetje v jeseni, ljubezenska zgodba o Janezu in Meti, ki je izšla leta 1917.

Preprosti ljudje so to zgodbo že zgodaj priredili za živo uprizarjanje. Ker je nastala in se dogajala v Poljanski dolini, so jo najprej uprizorili na poljanskem odru. O prvih uprizoritvah pod kozolci in na gostilniških dvoriščih krožijo samo legende, v njih so nastopali bližnji potomci junakov iz povesti. Spomini na kasnejše uprizoritve po vojni pa so že bolj živi, ohranjenih je nekaj pisnih in slikovnih dokumentov pa tudi časopisnih člankov o gostovanju Poljancev v Mestnem gledališču ljubljanskem; znana so tudi imena nastopajočih. Zadnjo uprizoritev Cvetja v jeseni v Poljanah je režiral Miran Herzog.

več »

Pride mačka na obisk »

Takaši Hirajde »

Pride mačka na obisk je prvoosebna pripoved moškega sredi tridesetih, ki z ženo – njunih imen nam avtor ne razkrije – živi v najeti hiški z vrtom na posestvu starejšega premožnejšega para v mirnem koncu Tokia. V predvidljivi vsakdan mladih zakoncev brez otrok in domačih živali (»Otroci in domači ljubljenčki niso dovoljeni.«), ki se skromno preživljata z urednikovanjem in branjem pozno v noč, nekega dne vstopi sosedova mačka Pikica. Njeno sprva plaho obiskovanje postane sčasoma smisel njunega življenja – očarana nad njeno ljubkostjo, živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem začneta zanjo skrbeti.

več »

Leonardo da Vinci »

Umetnik, iznajditelj, filozof

Serge Bramly »

Leonardo da Vinci je zagotovo ena najbolj zagonetnih osebnosti v zgodovini človeštva, genij, katerega mogočni razum nas znova in znova preseneča ter v nas vzbuja občudovanje in navdušenje. Njegove skice in zapiski, na tisoče popisanih in porisanih strani njegovih beležnic, nam kažejo vso širino njegovega uma, vse talente, vsa področja njegovega raziskovanja in njegov prispevek na vsakem od njih, hkrati pa nam pričajo o njegovi razposajeni, širokosrčni in kultivirani naravi.
Serge Bramly v svoji biografiji Leonarda da Vincija zaobjame vso širino ustvarjanja in raziskovanja velikega renesančnega umetnika in znanstvenika, pri čemer daje velik poudarek njegovemu intimnemu življenju. Precej se je posvetil slikarjevim odnosom z materjo in očetom, z učiteljem, mojstrom Andreo del Verrocchiem, in učenci ter nam skušal približati njegova neskončna prizadevanja na eni in njegove bolestne strahove na drugi strani.
Bramly Leonardovo življenje in delo vseskozi umešča tudi v širši zgodovinski kontekst, v čas, ko so Italijo pretresale vojne med mestnimi državami, ter v čas francoske zasedbe Milana, ki je v umetnikovem življenju odigrala pomembno vlogo.

več »

Pogum »

Kako preboleti travmo

Sanja Rozman »

Knjiga Pogum, drugi del trilogije o nekemičnih zasvojenostih (prvi del, Umirjenost, je izšel leta 2013, zadnji del, Modrost, je še v nastajanju), govori o tem, kako se da preseči pogubne posledice travme. Razne zasvojenosti, kemične ali nekemične, namreč le prekrivajo globljo bolečino. Ko od njih uspešno abstiniramo, se odstre zgodba o travmi, ki je bila vir stalnega ponavljanja simptomov. Travmatizirana oseba je namreč ujeta v svoj zasebni, temni svet in doživlja svoje življenje kot niz ponavljanj travmatičnih dogodkov. Njeno življenje počasi, nevidno drsi v vedno hujšo tesnobo, depresivnost, preobčutljivost in strah pred ljudmi ter hkrati neskončno nepotešeno hlepenje po varni navezanosti, v kateri bi si odpočila in si zacelila rane. Spomini na travmo ostanejo zapisani v njenih telesnih občutkih in čustvenih stanjih. Da bi ozdravela, mora razumeti, kaj se ji je zgodilo, a to še ni dovolj. Podoživeti mora vsa boleča čustva in spomine, da bi jih končno lahko odložila.

več »

Večna Jakobova pot »

Nisem se ji mogel upreti

Jean-Christophe Rufin »

Rufin se je na Jakobovo pot odpravil, ne da bi o njej vedel kaj več, kot je prebral v literaturi ali videl v filmih. Nanjo se je pripravil bolj mimogrede, s premajhnimi in neuhojenimi čevlji in z mnogo preveč prtljage. Ravno ta »deviškost« med več deset tisoč romarji, ki se vsako leto zgrinjajo v zaželeni Santiago di Compostela, je po svoje ena od mnogih privlačnosti njegove knjige Večna Jakobova pot. Celo tistim bralcem, ki témo v grobem poznajo, se ta ob številnih podrobnostih prvinskega čudenja razkriva na novo. Hkrati tak pristop avtorju omogoča zvrhano mero duhovitega samoposmeha in blage ironije do sopotnikov in dogajanja na Poti.
Bistvo knjige so ljudje, literarno obarvani portreti romarjev z najrazličnejših koncev sveta in s prav tako različnimi cilji, med katerimi se zlahka izrišejo tudi zelo zanimivi posebneži. Pogovori med njimi so v posebnih okoliščinah bolj sproščeni, bodisi v skupnih spalnicah skromnih romarskih zavetišč, kjer so vsi enaki, ne glede na družbeni status, bodisi ob hudi utrujenosti in skoraj neizogibni krizi, ko si vsak kdaj zastavi vprašanje, čemu sploh to mučenje, ali ne bi bilo bolje odnehati ...

več »

Herbert »

Lara Hawthorne »

Slikanica Herbert je prvič izšla na Portugalskem, kjer so jo izbrali za najlepšo otroško knjigo. Nato je bila natisnjena še v Franciji.
Glavni junak zgodbe je Herbert, dobrodušen zadovoljen lazar, ki se ves ljubi dan bodisi baše s solato bodisi spi. Toda nekega dne v kotičku vrta, v katerem živi, zmanjka solate in Herbert mora s trebuhom za kruhom v svet. Na poti sreča različne živali, a ga vse po vrsti grobo spodijo, češ da je samo nadležen polž, ki jih moti pri delu. Naposled se Herbertu vendarle nasmehne sreča, saj mu pot prekriža vešča, ki je v njegovi bleščeči slinasti sledi prepoznala slikarsko umetnino. Kmalu za tem se Herbertove sledi razveselijo tudi druge živali, njega pa prevzame neizmerno zadovoljstvo ob spoznanju, da je v resnici slikar, čigar delo osrečuje tudi druge.

več »

August »

Christa Wolf »

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.
To je melanholična zgodba o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je – osemleten deček – skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju. Njegove spomine ožarja podoba kakih deset let starejše Lilo, ki postane sidro njegovega rosnega otroštva.

več »

Kapital in past zadolževanja »

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.

več »