E-novice

Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Božo Cerar »

slovenski pravnik in diplomat, 1949

Dr. Božo Cerar je v zunanji politiki in diplomaciji služboval več kot štirideset let. Začel je kot vicekonzul v Sydneyju (1977–1981) in nadaljeval kot prvi sekretar jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah (1985–1989). Po osamosvojitvi je opravljal naloge glavnega oficirja za zvezo med opazovalci EU in slovenskimi organi. Bil je vodja Sektorja za evropske države in Severno Ameriko (1991–1992) na MZZ, začasni odpravnik poslov in pooblaščeni minister na veleposlaništvu RS v Londonu (1992–1996), državni podsekretar in vodja kabineta ministra za zunanje zadeve (1996–1997), vodja Sektorja za večstransko sodelovanje (2001), vodja Sektorja za Nato (2002–2003), državni sekretar na MZZ RS (2004–2006 in 2012–2013) in stalni predstavnik RS pri zvezi Nato (2007–2011).

več »

Takaši Hirajde »

japonski lirik, pisatelj in literarni kritik, 1950

Takaši Hirajde je začel poezijo pisati že kot študent. Pozneje je bil urednik na tokijski založbi Kavade Šobo, zdaj vodi malo založbo via wwalnuts. Piše pesmi, zgodbe, potopise in eseje; za poezijo je prejel več pomembnih japonskih nagrad, prevod zbirke Za bojevitega duha oreha (For the Fighting Spirit of the Walnut, 1982) pa je ameriški PEN razglasil za najboljšega leta 2006. Za prozni prvenec Pride mačka na obisk (Neko no kyaku, 2001) je Hirajde prejel eno izmed japonskih literarnih nagrad in bil nominiran za prestižno Mišimovo nagrado.

več »

Jožef Slokar »

slovenski politik, 1934

Jožef Slokar je prva leta preživel v Ajdovščini, kjer se je šolal na nižji gimnaziji. Leta 1949 se je vpisal na Gradbeni tehnikum v Ljubljani in na gradbenem oddelku Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1961. Zaposlil se je pri gradbenem podjetju Primorje iz Ajdovščine, v letih 1965–74 je bil tam direktor in podjetje je intenzivno raslo in bilo finančno uspešno.
V letih 1974–89 je bil predsednik Poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva v Ljubljani, v letih 1982–86 pa tudi neprofesionalni podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane. Med letoma 1982 in1984, v času, ko je bila značilna težnja zveznih oblasti k odvzemu deviznih pravic izvoznim podjetjem, je vodil Samoupravno skupnost za ekonomske odnose s tujino.

več »

Yasmina Khadra »

alžirski pisatelj, 1953

Yasmina Khadra, eden najbolj prevajanih alžirskih pisateljev, se je rodil kot Mohammed Moulessehoul v Kenadsi v Alžiriji, kjer je hodil v vojaške šole. Bil je častnik alžirske vojske in je pri objavi svojih del uporabljal različne psevdonime, da bi se izognil vojaški cenzuri, med drugim ženino ime, ki ga je ohranil tudi potem, ko se je leta 2001 preselil v Francijo in razkril svojo pravo identiteto. Mednarodni ugled je gradil najprej z noirovskimi kriminalkami, v katerih nastopa kriminalist Brahim Llob (Morituri, 1997, Dvojna belina – Double Blanc, 1998, Jesen himer – L'Automne des chimères, 1998), potem pa zaslovel z romanom Lastovke iz Kabula.

več »

Liliana Corobca »

moldavska pisateljica, 1975

Liliana Corobca se je rodila leta 1975 v kraju Săseni-Călăraşi v Moldaviji. Po končanem študiju na Fakulteti za filologijo Moldavske državne univerze v Kišinjovu je vpisala doktorski študij humanistike na Univerzi v Bukarešti in ga leta 2001 končala. Napisala je romane Negrissimo (2003, moldavska in romunska nagrada za najboljši knjižni prvenec), Un an in Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013).

več »

Jean-Christophe Rufin »

francoski pisatelj, 1952

Jean-Christophe Rufin je zdravnik, eden od ustanoviteljev organizacije Zdravniki brez meja, diplomat, popotnik in pisatelj, član Francoske akademije. Za svoj prvi roman Abesinec (L'Abyssin, 1997) je prejel Goncourtovo nagrado za prvenec in nagrado Méditerranée. Nagrajena so bila tudi nekatera njegova poznejša dela: za roman Les Causes perdues (1999) je dobil nagrado Interallié, za roman Rouge Brésil (2001) pa Goncourtovo nagrado. V slovenščino sta bila prevedena romana Abesinec in Vonj po Adamu (Le Parfum d'Adam, 2007).

več »

Kjersti Annesdatter Skomsvold »

norveška pisateljica, 1979

Kjersti Annesdatter Skomsvold, ki živi v Oslu, je s prvencem Hitreje ko grem, manj me je (Jo fortere jeg går, jo mindre er jeg) leta 2009 nedvomno poskrbela za literarno presenečenje. Roman je navdušil bralce in literarne kritike, prejel je pomembno nacionalno nagrado Tarjeija Vesaasa za prvenec, se uvrstil med nominirance za nagrado knjigotržcev Bokhandlerpris in leta 2013 med finaliste za nagrado IMPAC, preveden pa je že v več kot dvajset jezikov. Prvencu so sledile knjige različnih žanrov, poleg romana 33 (2014) še avtobiografski roman Monstermenneske (Pošastnica, 2012), pesniška zbirka Litt trist matematikk (Rahlo žalostna matematika, 2013) in knjiga za otroke Meg, Meg, Meg (Jaz, jaz, jaz 2015).

več »

Lara Hawthorne »

angleško-slovenska slikarka, ilustratorka in pisateljica, 1991

Lara Hawthorne, rojena v Oxfordu v Veliki Britaniji, je hči Slovenke in Angleža. Slikarstvo je študirala na umetniški šoli v Falmouthu (Cornwallu), po študiju pa se je preselila v Bristol. Leta 2014 je bila nominirana za Lawry Children`s Book Award. Navdih išče v naravoslovju in afriških kulturah. Nanjo so vplivali slikar Henri Rousseau ter ilustratorki Tove Jansson in Marlenka Stupica. Ustvarja v tehniki gvaša in akvarela.

več »

Christa Wolf »

nemška pisateljica, 1929–2011

Christa Wolf je eno največjih imen povojne (vzhodno)nemške literature. Bila je članica vladajoče komunistične partije in tudi po združitvi Nemčije še zagovarjala pravilnost humanistične-komunistične ideje, zaradi česar je bila tako pod režimom kot v demokraciji predmet številnih kritik.
V svojih delih kritično obravnava vojne teme in odtujenost modernega življenja v razdeljeni domovini, pogosto pa s poudarjanjem ženske perspektive vnaša v pripovedi dodatno noto kritike patriarhalnih struktur oblasti in nasilja, ki so ustaljene v povojni družbi. Pred Augustom so bile v slovenščino prevedene njene knjige Premišljevanje o Christi T. (1974), Kasandra (1989) in Razdeljeno nebo (2010).

več »

George Saunders »

ameriški pisatelj, 1958

George Saunders je objavil več knjig kratke proze pa tudi nekaj esejističnih del. V svojih zgodbah se pogosto posveča temam potrošništva, korporacijske kulture in vloge medijev v sodobnem svetu. Za svoja dela je prejel številne literarne nagrade: prav za knjigo Deseti december je dobil nagradi Story Prize (2013) in Folio Prize (2014), uredniki revije New York Times Book Review so zbirko uvrstili med deset najboljših knjig leta 2013, bila je tudi v finalu za ameriško državno nagrado.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.