Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Lara Hawthorne »

angleško-slovenska slikarka, ilustratorka in pisateljica, 1991

Lara Hawthorne, rojena v Oxfordu v Veliki Britaniji, je hči Slovenke in Angleža. Slikarstvo je študirala na umetniški šoli v Falmouthu (Cornwallu), po študiju pa se je preselila v Bristol. Leta 2014 je bila nominirana za Lawry Children`s Book Award. Navdih išče v naravoslovju in afriških kulturah. Nanjo so vplivali slikar Henri Rousseau ter ilustratorki Tove Jansson in Marlenka Stupica. Ustvarja v tehniki gvaša in akvarela.

več »

Guy Helminger »

luksemburški pisatelj, 1963

Guy Helminger, ki se je rodil v Esch-sur-Alzette (Luksemburg), sodi v mlajšo generacijo luksemburških avtorjev, a hkrati med najboljše in najuspešnejše. Je mlajši izmed dveh v Luksemburgu znanih »bratov Helminger«, ki veljata za inovatorja luksemburške književnosti; oba prestopata jezikovne meje in ponazarjata, kako v njunih »artificielnih teksturah iz razmejevanja nastanejo oblike tranzitornega«.

več »

Aleksandar Hemon »

ameriški pisatelj, 1964

V Sarajevu rojeni pisatelj in publicist Aleksandar Hemon je na začetku vojne v Bosni kot begunec prišel v ZDA. Že po treh letih je objavil svojo prvo knjigo v angleščini, zbirko kratkih zgodb The Question of Bruno (Vprašanje Bruna, 2000), in požel plaz slavilnih kritik, dolgo vztrajanje na lestvicah najbolje prodajanih knjig in knjižne prevode v več kot ducat jezikov.

več »

Gustaw Herling Grudziński »

poljski prozaist, esejist in literarni kritik, 1919–2000

Gustaw Herling Grudziński je eden izmed največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je v poljskojezični židovski družini v okolici Kielc, študiral poljščino v Varšavi in že zelo mlad debitiral kot literarni kritik. Po nemškem napadu na Poljsko se je leta 1940 poskušal prebiti v Litvo, toda pri prečkanju meje ga je aretiral NKVD, tako da se je v letih 1940–42 znašel v sovjetskem delovnem taborišču v bližini Arhangelska.

več »

Andrej Hieng »

slovenski pisatelj, dramatik, gledališki in filmski režiser, 1925–2000

Andrej Hieng sodi med literarno-estetsko najbolj dognane slovenske pisatelje 20. stoletja. V literarni prostor je vstopil z zbirko novel Usodni rob (1957), 1961 je sledila zbirka Planota. Sam je za najpomembnejši del svojega opusa štel romane: Gozd in pečina (1966), Orfeum (1972), Čarodej (1976), Obnebje metuljev (1980) in Čudežni Feliks (1993).

več »

Takaši Hirajde »

japonski lirik, pisatelj in literarni kritik, 1950

Takaši Hirajde je začel poezijo pisati že kot študent. Pozneje je bil urednik na tokijski založbi Kavade Šobo, zdaj vodi malo založbo via wwalnuts. Piše pesmi, zgodbe, potopise in eseje; za poezijo je prejel več pomembnih japonskih nagrad, prevod zbirke Za bojevitega duha oreha (For the Fighting Spirit of the Walnut, 1982) pa je ameriški PEN razglasil za najboljšega leta 2006. Za prozni prvenec Pride mačka na obisk (Neko no kyaku, 2001) je Hirajde prejel eno izmed japonskih literarnih nagrad in bil nominiran za prestižno Mišimovo nagrado.

več »

Ervin Hladnik - Milharčič »

slovenski publicist, 1954

Novogoričan, ki živi v Ljubljani, kjer piše kolumne za dnevni časopis Dnevnik. Če le more, jih piše od kje drugje. Kolumne razume kot del vsakdanjega reporterskega dela o vsem, kar je na svetu mogoče razumeti kot sitnost.

več »

Paweł Huelle »

poljski pisatelj, 1957

Paweł Huelle je s svojim prvim romanom David Weiser (Weiser Dawidek, 1987) pretresel takratno poljsko literarno sceno. Po diplomi iz polonistike je delal kot novinar v tiskovni agenciji Solidarnosti, predavatelj zgodovine filozofije, urednik in direktor Poljske televizije Gdansk in feljtonist Gazete Wyborcze.

več »

Robert Hughes »

avstralski umetnostni kritik, pisatelj in producent televizijskih dokumentarnih filmov, 1938–2012

Hughes je zaslovel s knjigo in televizijsko serijo o moderni umetnosti, The Shock of the New, in s svojimi dolgoletnimi umetnostnokritiškimi prispevki za revijo Time. Znan je bil po svojih bojevitih kritikah umetnosti in umetnikov; po okusu je bil konservativec, vendar se ni pridružil nobenemu filozofskemu taboru. Kritištvo je povzdignil na raven umetnosti, kajti v sočni prozi je znal živo zadeti bistvo svoje misli ali občutka o vsaki umetnini. Novinar New York Timesa ga je opisal kot »najslavnejšega umetnostnega kritika na svetu«.

več »

Henrik Ibsen »

norveški dramatik, 1828–1906

Ta znameniti norveški književnik in gledališčnik je znan predvsem po svojih družbenokritičnih realističnih dramah, ki veljajo za enega izmed viškov evropske realistične dramatike. So najvplivnejše in najpogosteje uprizarjane po Shakespearjevih. Stebri družbe so bili prvič uprizorjeni na Danskem leta 1877 in z njimi je Ibsen tudi zunaj Skandinavije doživel večje mednarodno priznanje.

več »