E-novice

Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Orlando Figes »

britanski zgodovinar, 1959

Orlando Figes, profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor sedmih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People's Tragedy: The Russian Revolution, 1891-1924, 1996) je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov.

več »

Catalin Dorian Florescu »

švicarski pisatelj romunskega rodu, 1967

Catalin Dorian Florescu je leta 1982 s starši iz Romunije prebežal v Švico. V Zürichu je študiral psihologijo in psihopatologijo, se zaposlil kot psihoterapevtski svetovalec in se izpopolnjeval v gestalt terapiji. Od leta 2001 je svobodni pisatelj, ki se vedno znova ukvarja s problematiko izseljenstva in iskanja domovine, ki se je med odsotnostjo spremenila. Njegov slog pisanja se navdihuje pri balkanskem ljudskem izročilu in pripovedovanju, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek »Kusturica v literaturi«.

več »

Julia Franck »

nemška pisateljica, 1970

Julia Franck se je rodila v Vzhodnem Berlinu v gledališki družini – materi igralki in očetu režiserju. Pri osmih letih je z materjo in tremi sestrami emigrirala v Zahodni Berlin. Na Svobodni univerzi v Berlinu je študirala pravo, amerikanistiko, sodobno nemško književnost in filozofijo.
Na literarno prizorišče je stopila leta 1995 s kratkimi zgodbami, prvi roman, Novi kuhar (Der neue Koch), je objavila leta 1997. Pred letom 2007, ko je objavila roman Die Mittagsfrau (v slovenščini Oslepelo srce), je napisala še dva romana in zbirko kratkih zgodb in prejela več nemških nagrad in štipendij.

več »

Michael Frayn »

angleški pisatelj, dramatik in prevajalec, 1933

Michael Frayn se je sprva uveljavil kot novinar in kolumnist, zatem pa zaslovel s številnimi, tudi večkrat nagrajenimi dramskimi in proznimi deli. Kljub bogatemu opusu smo ga pri nas doslej poznali le kot pisca gledaliških iger Hrup za odrom in Kobenhavn. Za Vohune je prejel nagrado Whitbread za najboljši roman, z romanom Headlong pa se je leta 1999 uvrstil v ožji izbor za Bookerjevo nagrado.

več »

Ladislav Fuks »

češki pisatelj, 1923–1994

Fuks, eden največjih čeških prozaistov 20. stoletja, je mojster psihološke proze s tematiko človekove tesnobe zaradi nesvobode in nasilja. Rodil se je v Pragi kot edinec v družini, ki je zaradi očetovega položaja (visok policijski uradnik) živela precej izolirano. Odraščajoči Ladislav se je počutil osamljenega in izločenega iz družbe. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je kot gimnazijec soočil z usodo svojih sošolcev Judov, kar ga je zelo prizadelo. V koncentracijskih taboriščih so poleg Judov izginjali Romi, homoseksualci ...

več »

Steven Galloway »

kanadski pisatelj, 1975

Steven Galloway je avtor treh romanov. S prvim, Finnie Walsh, ki ga je objavil pri komaj petindvajsetih letih, je bil nominiran za književno nagrado Amazona za prvenec, za drugega, Ascension (»Vnebohod«, 2003), je poleg nominacije za književno nagrado Britanske Kolumbije Ethel Wilson že požel mednarodni uspeh. Sarajevski čelist je bil nominiran za Gillerjevo nagrado.

več »

Andrej Gelasimov »

ruski pisatelj, 1965

Andrej Valerijevič Gelasimov, po rodu Sibirec iz Irkutska, je po izobrazbi filolog in gledališki režiser. V letih 1996–1997 je delal kot pripravnik na britanski univerzi Hall, v letih 1988–1998 je bil docent na katedri za angleško jezikoslovje Jakutske univerze, predaval je stilistiko angleškega jezika in analizo leposlovnega besedila. Od leta 2002 živi v Moskvi.
V Rusiji je čez noč postal literarna zvezda: njegova črtica Rosna leta (Nežnyj vozrast), ki jo je leta 2001 objavil na spletu, je bila izbrana za najboljšo kratko zgodbo leta. Najbolj pa je zaslovel z romanom Leto prevar (God obmana), ki je izšel leta 2003 in bil kmalu preveden v številne tuje jezike.

več »

Emilio Gentile »

italijanski pisatelj in zgodovinar, 1946

Ta svetovno priznani znanstvenik je zaslovel predvsem s svojimi študijami o političnih religijah, za katere so mu leta 2003 na univerzi v Bernu podelili nagrado Hansa Sigrista. Deluje kot docent na rimski univerzi La Sapienza, sodeluje s časopisi in revijami ter predava po vsem svetu.

več »

Tine Germ »

slovenski umetnostni zgodovinar, 1967

Umetnostni zgodovinar dr. Tine Germ na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava ikonografijo in vodi seminarje iz evropske umetnosti. Raziskuje srednjeveško in renesančno umetnost pa tudi ikonografijo krščanskega naravoslovja – simboliko rastlin, živali, barv in števil.

več »

Thomas Glavinic »

avstrijski pisatelj, 1972

Romanopisec in esejist Thomas Glavinic je eden najuspešnejših avstrijskih pisateljev mlajše generacije. Doslej je objavil sedem romanov, prvega pri komaj šestindvajsetih. Za kriminalni roman Morilec s kamero (Kameramörder, 2001) je prejel nagrado Friedricha Glauserja, z romanoma Kako je treba živeti (Wie man leben soll, 2004) in Delo noči (Die Arbeit der Nacht, 2006) pa se je uvrstil na vrh seznama najboljših romanov po izboru kritikov ORF.

več »