E-novice

Avtorji

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Albert Christian Sellner »

nemški publicist, 1945

Albert Christian Sellner, rojen v Litoměřicah na Češkem, je tudi založnik in lastnik medijske hiše v Frankfurtu. Leta 1993 je izdal Večni koledar svetnikov (Immerährende Heiligenkalender).

več »

Jacques Sémelin »

francoski zgodovinar in politolog, 1951

Jacques Sémelin je zgodovinar in politolog. Predava na inštitutu za politične vede v Parizu in vodi raziskovalne projekte na znanstvenoraziskovalnem centru CNRS. V svojih delih se ukvarja s proučevanjem genocidov in množičnih pobojev 20. stoletja ter sledi interdisciplinarnemu pristopu, v katerem se prepletajo zgodovina, socialna psihologija in politologija.

več »

Jurij Senegačnik »

slovenski geograf, urednik, publicist, 1957

Jurij Senegačnik, doktor geografskih znanosti, je velik poznavalec in ljubitelj Slovenije ter zamejstva. Zaposlen je pri založbi Modrijan, kjer ureja učbenike za geografijo v osnovni in srednji šoli ter priročnike domačih avtorjev s področja geografije in turistike. Je avtor večine geografskih učbenikov in delovnih zvezkov, ki so izšli pri Modrijanu.

več »

Lucij Anej Seneka »

rimski pisatelj, ok. 1 pr. n. št.–65 n. št.

Lucij Anej Seneka, kasneje imenovan tudi Seneka Filozof ali Seneka Mlajši, se je rodil v Kordobi na jugu Hispanije kot drugi od treh sinov rimskega viteza Seneke Starejšega, kasneje imenovanega Seneka Retor. V Rimu je študiral govorništvo in filozofijo ter pozneje deloval kot pravnik in govornik, kar mu je omogočilo tudi uspešen začetek politične kariere: v času Kaligulove vladavine je vstopil v senat, vendar se je dvoru kmalu zameril in bil za več let izgnan.

več »

Marcela Serrano »

čilska pisateljica, 1951

Ena najprepoznavnejših predstavnic latinskoameriškega novega romana v Čilu in vsej Latinski Ameriki se je rodila v Santiagu de Chile. V mladosti se je politično angažirala kot članica levice in zagovornica pravic žensk, po državnem udaru leta 1973 pa je zapustila Čile in nekaj let živela v Rimu. Doslej je objavila sedem romanov in dve kratki zgodbi.

več »

Ivana Simić Bodrožić »

hrvaška pesnica in pisateljica, 1982

Ivana Simić Bodrožić se je rodila v Vukovarju. Literarno pot je začela s poezijo: objavila je zbirko pesmi Prvi korak v temo (Prvi korak u tamu) in zanjo leta 2005 prejela nagrado Goran za mlade pesnike ter nagrado Kvirin za najboljšo pesniško zbirko avtorjev do 35. leta. Poezijo objavlja v različnih literarnih revijah (Vijenac, Quorum, Poezija), kot najmlajša pesnica pa je uvrščena tudi v antologijo sodobne hrvaške poezije Uteha kaosa (Utjeha kaosa, 2006).

več »

Isaac Bashevis Singer »

judovsko-ameriški pisatelj, 1904–1991

Isaac Bashevis Singer, Nobelov nagrajenec leta 1978, se je rodil v Leoncinu blizu Varšave in odrasel v globoko verni in zelo izobraženi družini (oče je bil hasidski rabin). Na pisateljsko pot se je podal pod vplivom starejšega brata, še preden je leta 1935 emigriral v ZDA, kjer je do smrti živel tesno povezan – duhovno in fizično – z judovsko skupnostjo. Že kot mladenič se je na Poljskem, ravno tako pod bratovim vplivom, odmaknil od tradicionalnega judovstva ter začel razmišljati o večnih vprašanjih, ki tvorijo idejno jedro njegovega leposlovja: obstoj Boga in njegova krutost, grešnost človeka, strasti, etika in morala, ravnanje posameznika v primežu težkih zgodovinskih in siceršnjih okoliščin.

več »

Johanna Sinisalo »

finska pisateljica, 1958

Johanna Sinisalo se je rodila v mestu Sodankylä na Laponskem in na Univerzi v Tampereju študirala primerjalno književnost in dramatiko. Pred objavo svojega prvega romana Šele po koncu sončeve poti (Ennen päivänlaskua ei voi, 2000), ki je še istega leta prejel prestižno finsko literarno nagrado Finlandia, je pisala večkrat nagrajene znanstvenofantastične in fantazijske zgodbe, komične stripe in scenarije za televizijske oddaje ter poklicno petnajst let delala v oglaševalski industriji, preden se je v celoti posvetila pisateljevanju.

več »

Antonio Skármeta »

čilski pisatelj, 1940

Antonio Skármeta (polno ime: Esteban Antonio Skármeta Vranicic) je potomec hrvaških izseljencev, ki so se v Južno Ameriko preselili z Brača. V Čilu in New Yorku je študiral filozofijo in književnost. Leta 1973 je zapustil domovino in se vrnil leta 1989, po padcu Pinochetove diktature. Tri leta je bil čilski veleposlanik v Nemčiji, trenutno pa poučuje na univerzi Colorado College v Santiagu in Colorado Springsu.
Je avtor štirinajstih del, predvsem romanov in zbirk kratkih zgodb, in dobitnik številnih literarnih nagrad, mdr. najprestižnejših, kot sta nagrada Planeta (2003, za roman El baile de la victoria) in nagrada Planeta-Casa de América (2011, za roman Los días del arcoíris), ki sta vredni kar 600.000 evrov oz. 200.000 ameriških dolarjev.

več »

Kjersti Annesdatter Skomsvold »

norveška pisateljica, 1979

Kjersti Annesdatter Skomsvold, ki živi v Oslu, je s prvencem Hitreje ko grem, manj me je (Jo fortere jeg går, jo mindre er jeg) leta 2009 nedvomno poskrbela za literarno presenečenje. Roman je navdušil bralce in literarne kritike, prejel je pomembno nacionalno nagrado Tarjeija Vesaasa za prvenec, se uvrstil med nominirance za nagrado knjigotržcev Bokhandlerpris in leta 2013 med finaliste za nagrado IMPAC, preveden pa je že v več kot dvajset jezikov. Prvencu so sledile knjige različnih žanrov, poleg romana 33 (2014) še avtobiografski roman Monstermenneske (Pošastnica, 2012), pesniška zbirka Litt trist matematikk (Rahlo žalostna matematika, 2013) in knjiga za otroke Meg, Meg, Meg (Jaz, jaz, jaz 2015).

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.