Knjižni program

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Klic k razumu »

Spomini

Miran Potrč

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.
Spomini so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva do let, prebitih v parlamentu. Miran Potrč je poseben poudarek namenil sprejetju ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago slovenski osamosvojitvi. Drugi del knjige je tematski. Govor je o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih, posameznih zakonskih rešitvah … in do upokojitve.

več »

Knjiga o sreči »

Nina Berberova »

Knjiga o sreči je tretji roman Nine Berberove. Prvič je bil objavljen v pariški emigrantski literarni reviji Sodobni zapiski leta 1936, v poznejših izdajah je dobil tudi drugačen naslov, Brez zatona.
Ta roman je resnično brez zatona ›sreče‹, ki jo Vera premočrtno išče vse svoje življenje, čeprav nam daje kar s prvim stavkom vedeti, da je njena dejanska sreča že ›zatonila‹. Tridelna zgradba besedila ustreza postajam na poti tega iskanja. Idilični začetek nam odpre pogled v čase in kraje neskončnih možnosti, razkošno življenje v meščanski družbi na vrhuncu njenega samozavestnega kozmopolitizma v zrelih letih ruskega imperija.

več »

Koala »

Lukas Bärfuss »

Kratki roman Koala obravnava iskanje odgovorov na mučno vprašanje o vzrokih samomora pripovedovalčevega (pol)brata. Njuni odtujeni življenjski zgodbi sta se srečali šele v trenutku samovoljne smrti enega izmed njiju, kar preživelemu nalaga neznosna bremena. Potovanje v miselne svetove na meji med življenjem in hoteno smrtjo nas seveda postavi pred mnoge neprijetne teme, ki jih praviloma najraje odrivamo od sebe, kolikor le moremo. Bralca pa odpelje po številnih težavnih poteh mladosti in odraščanja, naposled celo na drugi konec sveta in v stoletja oddaljeno preteklost, v kolonialno Avstralijo konec 18. stoletja in k pregledu naravne zgodovine vrste Phascolarctos cinereus, tistega ljubkega medvedka vrečarja, ki ga je v deželi Tam Spodaj storilnostna ihta raziskovalnih pionirjev skoraj iztrebila; kakor je bržkone ugonobila tudi prenekaterega nesrečneža v človeški družbi, katere pričakovanj ni več zmogel zadovoljevati.

več »

Kobold »

Radka Denemarková »

Z romanom Kobold, ki se navezuje na knjigi Jaz pa vprašam, kdo to tolče in Denar od Hitlerja, je Radka Denemarková zaokrožila svojo trilogijo o srednjeevropskem 20. stoletju.
Roman je sama opredelila takole:
»Kobold (Presežki nežnosti in Presežki ljudi) je dvojni roman. Dve zgodbi v eni knjigi kakor dva naravna elementa – voda in ogenj, ki pretaljuje videno. Ali pa dve reki, ki se zlivata v en tok? To je knjiga o oblikah nepremagljive ljubezni in prefinjenega nasilja. O tem, kako človeško eksistenco vnaprej določa družina, v katero se rodimo, ali ideologija, v katero se namočimo.

več »

Kolo sreče »

Ali kako lahko celo drobna knjižica spremeni življenje [trpka komedija]

Roman Rozina »

8. marca 2016, malo po deveti zvečer, se je José odločil, da bo napisal knjigo. Ko nepriljudni José leto kasneje uresniči cilj, nehote sproži nenavaden splet okoliščin, ki poveže kopico likov, bolj ali manj običajnih smrtnikov s prepoznavnimi literarnimi imeni: Italo, Bohumila, Orhan, Umberto, Gabriela, Salman, John Maxwell … Zavrti se kolo sreče, ki odkriva tople, tragične, presenetljive, smešne, herojske epizode in jih 2. novembra 2017 pripelje na obrežje narasle podivjane reke. Na majhnem prostoru se zvrsti še zadnji mimohod likov: običajno floskula, da knjige spreminjajo življenja, se izkaže za zgodbeno resničnost.

več »

Konec prokrastinacije »

Kako nehamo odlašati in začnemo živeti na polno

Petr Ludwig

Prokrastinacija (iz latinščine: pro-crastinus = za jutri) pomeni odlašanje. To je zelo trdoživa lastnost, kajti ljudje smo ustvarjeni tako, da se izogibamo bolečini in neugodju. Seveda ni nič narobe, če kako delo odložimo in ga opravimo pozneje, kot smo nameravali, a problem nastane, ko začne odlašanje ovirati naše normalno življenje. Če se kakega opravila nikakor ne moremo lotiti ali ga dokončati, če nenehno zamujamo, se ne držimo rokov, ne izpolnjujemo obljub, so posledice mnogokrat zelo neprijetne – stres, občutki krivde, osebnostna kriza, depresija itd. Okolica nas vidi kot lene in neodgovorne, postanemo lahko celo socialno stigmatizirani. V resnici pa je prokrastinacija le simptom, in če jo želimo odpraviti, moramo odkriti vzroke zanjo.

več »

Kontaminirane pokrajine »

Martin Pollack »

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.

več »

Kot konji, ki spijo stoje »

Paolo Rumiz »

Avgust 1914. Na rusko (vzhodno) fronto, borit se za Avstro-Ogrsko, za »svojega« cesarja, je krenilo tudi več kot sto tisoč mož iz Julijske krajine in s Tridentinskega. Bojevali so se v Galiciji, v Karpatih in na balkanskih bojiščih, in ko so se preživeli vrnili domov, je bila tam nova država, kraljevina Italija. Petindvajset tisoč se jih ni vrnilo, ležijo na več kot štiristo vojaških pokopališčih, posejanih v Karpatih in Galiciji, ter v neštetih brezimnih grobovih. Izkušnjo preživelih je pod fašizmom prekril sramoten molk, ker so se borili na »napačni strani«, seznami padlih pod zastavo z dvoglavim orlom so se porazgubili ... »Kakšno prihodnost lahko ima družba, ki pozabi na lastno preteklost?« se sto let po začetku prve svetovne vojne v knjigi Kot konji, ki spijo stoje (Come cavalli che dormono in piedi) sprašuje Paolo Rumiz. »Ni se smelo vedeti, da so se tisoči Italijanov častno bojevali za Avstrijo. [...] Najprej so bili preveč italijanski za Nemce, nato pa so postali preveč nemški za Italijane.«

več »

Kradi kot umetnik »

10 stvari, ki ti jih nihče ni povedal o ustvarjalnosti

Austin Kleon »

»Tista romantična predstava o ustvarjalnem geniju, ki se drogira in se potika naokrog in spi z vsemi, je že zastarela.«
Ni ti treba biti genij, samo bodi to, kar si – to je sporočilo Austina Kleona, mladega pisatelja in umetnika, ki ve, da je ustvarjalnost povsod okrog nas. Samo – ukrasti jo je treba. Knjiga Kradi kot umetnik je nekakšen manifest digitalne dobe. Ko so Kleona prosili, naj pripravi govor za študente na kolidžu v New Yorku, je povzel 10 načel, o katerih si je želel, da bi jih sam slišal, ko si je utiral poklicno pot.

več »

Kratka luč v temi »

Moje življenje z znanostjo

Richard Dawkins »

Kratka luč v temi je drugi del avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri ta na razigran in hudomušen, a vseskozi poglobljen in prefinjen način pripoveduje o dogodkih in doživljajih svojega zasebnega in javnega življenja. V nasprotju s prvo knjigo ta ni pisana kronološko, temveč bolj tematsko. Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevem 70. rojstnem dnevu v dvorani oxfordskega New Collegea. Ob pogledu na množico izbranih povabljencev mu spomin hvaležno oživlja doživljaje iz bogate preteklosti …
Dawkins nas popelje v razgibane svetove akademskega življenja, literarnih agentov, kuloarje televizijske resničnosti in seveda znanosti, znanosti, znanosti. V teh svetovih nam naslika mnogo velikanov svojega časa, ki tako stopajo tudi pred nas v svoji bolj znani javni podobi in mnogo manj znanih skicah iz vsakdanjega življenja. Njihova vrsta je dolga: Douglas Adams, Christopher Hitchens, John Maynard Smith, Daniel Dennett, Nathan Myhrvold, Jared Diamond, Steven Pinker, Richard Leakey, Carolyn Porco, Charles Simonyi, David Attenborough, Peter Medawar, Lawrence Krauss, Neil deGrasse Tyson …

več »