E-novice

Knjižni program

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Medeja »

Lucij Anej Seneka »

Medeja, Ajetova in Ejdijina hči, je bila kolhidska princesa in tako kot njena teta Kirka slavna čarovnica. Zaljubila se je v Jazona, nečaka kralja tesalskega Jolkosa, in mu s čarovnijo pomagala pridobiti zlato runo, ki ga je Jazon skupaj z Argonavti prišel zahtevat od njenega očeta Ajeta. Stric Pelias je namreč obljubil, da mu bo v zameno za zlato runo prepustil kraljestvo. Medeja je skupaj z Argonavti in ukradenim plenom zbežala iz Kolhide, očeta in zasledovalce pa zadržala tako, da je razkosala svojega mlajšega brata Absirta in njegove ude raztresla po morju.

več »

Vzporedni življenjepisi »

Temistokles – Kamil; Perikles – Fabij Maksim; Alkibiad – Gaj Marcij (Koriolan) Plutarh

Plutarh »

V Vzporednih življenjepisih (gr. Bíoi parálleloi) so po parih predstavljeni veliki Grki in Rimljani; v vsakem paru je najprej predstavljen znameniti Grk, njemu ob bok pa je postavljen Rimljan, ki mu po svojih lastnostih, dejavnosti, uspehih ali usodi ustreza.

več »

Helena »

Evripid »

Grška boginja Erida (»prepir«) je užaljena, ker edina izmed bogov ni bila povabljena na poroko Peleja in Tetide, med svate vrgla jabolko, na katerem je pisalo »najlepši«. Tri olimpske boginje, Atena, Hera in Afrodita, so se sprle za ta laskavi naziv, zato je Zevs, poglavar vseh bogov, poslal po trojanskega kraljeviča Parisa, naj razsodi o najlepši. Mladenič pa ob Afroditini obljubi, da bo dobil najlepšo žensko na svetu, če naziv prisodi njej, ni pomišljal.

več »

Satirikon »

Petronij Arbiter »

Petronijev Satirikon velja za eno najzanimivejših del rimske književnosti, čeprav so se od prvotno precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti. Glavni junak romana je mladi Enkolpij, ki kakor kak Odisej s svojim prijateljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mogoče dogodivščine.

več »

Zdravila za ljubezen »

Ovidij »

Pesnitev, ki obsega dobrih štiristo elegičnih distihov, je Ovidij napisal kot nekakšno nadaljevanje Umetnosti ljubezni. Namenjena je pesnikovim učencem, ki so se po branju njegovih nasvetov preveč zapletli v ljubezenske mreže in potrebujejo pomoč, da prebolijo nesrečno ali preženejo neželeno ljubezen.

več »

Levkipa in Klejtofont »

Ahilej Tatij

O Ahileju Tatiju obstajata dva podatka, ki sta skoraj zanesljiva: ime in poreklo (Aleksandrija). Po imenu in delu sodeč, je bil Grk z rimskim državljanstvom, ki je ustvarjal v 2. stoletju.
Znano Ahilejevo prozno delo iz 2. stoletja je značilen grški ljubezenski roman: opisuje ljubezen med odraščajočima fantom in dekletom, ki ju loči nepredvidljiva usoda.

več »

Ženski možgani »

Louann Brizendine »

Zakaj ženske dnevno uporabljajo več oblik sporazumevanja kot moški? Zakaj si ženska zapomni prepir, o katerem moški trdi, da ga nikoli ni bilo? Zakaj so najstnice tako obsedene s svojim videzom in pogovarjanjem po telefonu? In zakaj ženske veliko redkeje pomislijo na spolnost kot moški? Žensko vedenje se tako močno razlikuje od moškega zaradi hormonov. Na začetku so namreč vsi možgani ženski, šele osmi teden po spočetju pa se nekateri spremenijo v moške: presežni testosteron skrči središče za komunikacijo, zmanjša del skorje, odgovoren za sluh, in dvakratno poveča predel za obdelavo spolnosti.

več »

Na stičišču svetov »

Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja

Peter Štih », Vasko Simoniti »

Slovensko ozemlje je bilo vedno znova prehodno območje, ločnica, vendar hkrati tudi stičišče različnih kultur, ljudstev, narodov in držav. Tu so se srečevali konjeniška ljudstva evrazijskih step in barbari evropskega severa in vzhoda; Slovani, Germani, Romani in ugrofinski Madžari, zahodnoevropsko in bizantinsko cesarstvo; tujerodna gibkost in domača vztrajnost.

več »

Od Pohlinove slovnice do samostojne države »

Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja

Peter Vodopivec »

Delo prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve. Temelji na najnovejših spoznanjih sodobnega zgodovinopisja in se navezuje na knjigo Na stičišču svetov, ki sta jo napisala Peter Štih in Vasko Simoniti in obravnava razmere na slovenskem ozemlju od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja.

več »

Pretrgano življenje »

Dnevnik Etty Hillesum. Pisma iz Westerborka

Etty Hillesum »

Dnevnik Etty Hillesum in Pisma iz Westerborka, ki so pod skupnim naslovom Pretrgano življenje (Het Verstoorde leven: Dagboek van Etty Hillesum 1941–1943) prvič izšli leta 1981 na Nizozemskem, so nastali v letih 1941 in 1942. V dnevnikih poleg vsakdanjih doživetij in problemov pod nacističnim nasiljem izčrpno opisuje tudi razvoj svoje osebnosti, svoja čustva in odnos do boga ter vere.

več »