E-novice

Knjižni program

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen »

Marko Snoj »

Besede so kot ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Iz svojih besedotvornih prednikov se rodijo zaradi potrebe po poimenovanju, se v teku svojega življenja spreminjajo, imajo potomce – ali pa tudi ne – in umrejo, ko jih nihče več ne potrebuje, ko njihove pomene prevzamejo druge besede ali ko poimenovano izgine iz naše zavesti.

več »

Timsko delo v vzgoji in izobraževanju »

Alenka Polak

Alenka Polak je docentka za področje pedagoške psihologije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, svoje znanstvenoraziskovalno, strokovno in pedagoško delo usmerja predvsem v reflektiranje pedagoške prakse študentov in učiteljev, njihov poklicni razvoj, timsko delo ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. V knjigi Timsko delo v vzgoji in izobraževanju je povzela strokovna in znanstvenoraziskovalna spoznanja ter jih združila z izkušnjami, ki jih je pridobila ob izvajanju seminarjev na šolah in v vrtcih. Knjiga sistematično obravnava timsko delo in utemelji njegov pomen na vzgojno-izobraževalnem področju.

več »

Naravoslovje »

Izbrana poglavja

Plinij Starejši »

Opus diffusum, eruditum nec minus varium quam ipsa natura – »obsežno delo, učeno in prav tako raznoliko kot narava sama«. Tako Plinijevo Naravoslovje (Naturalis historia), ki je najobsežnejše ohranjeno prozno delo rimske antike, opisuje Plinij Mlajši (Pisma 3, 5, 6).

več »

Teogonija, Dela in dnevi »

Heziod »

Pesnitvi Teogonija ter Dela in dnevi pesnika Hezioda, enega od dveh najstarejših grških pesnikov oz. pesnikov sploh, zagotovo spadata med temeljna književna dela, ob Iliadi in Odiseji, ki bi ju moral poznati vsak. Teogonija je strukturirana kot bogovski rodovnik, ki je izpeljan iz prvotnega Kaosa in se nato postopoma diferencira in razčlenjuje v harmonijo urejenega bogovskega kozmosa. Je najbogatejši in najdosledneje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranjenih iz antike. Umetniška vrednost se sicer ne more primerjati z razkošnimi podobami bogovskih gostij pri Homerju, vendar posameznim odlomkom ni mogoče odrekati tudi poetičnih vrednot, tako zlasti obsežnemu proemiju, ki ga lahko označimo kot eno najlepših antičnih bogovskih himn.

več »

Oresteja »

Ajshil »

Ajshilova Oresteja je edina ohranjena grška tragiška trilogija. Uprizorjena je bila leta 458 pr. n. š. Sestavljajo jo drame Agamemnon, Prinašalke pitnih darov in Evmenide.

več »

Medeja »

Lucij Anej Seneka »

Medeja, Ajetova in Ejdijina hči, je bila kolhidska princesa in tako kot njena teta Kirka slavna čarovnica. Zaljubila se je v Jazona, nečaka kralja tesalskega Jolkosa, in mu s čarovnijo pomagala pridobiti zlato runo, ki ga je Jazon skupaj z Argonavti prišel zahtevat od njenega očeta Ajeta. Stric Pelias je namreč obljubil, da mu bo v zameno za zlato runo prepustil kraljestvo. Medeja je skupaj z Argonavti in ukradenim plenom zbežala iz Kolhide, očeta in zasledovalce pa zadržala tako, da je razkosala svojega mlajšega brata Absirta in njegove ude raztresla po morju.

več »

Vzporedni življenjepisi »

Temistokles – Kamil; Perikles – Fabij Maksim; Alkibiad – Gaj Marcij (Koriolan) Plutarh

Plutarh »

V Vzporednih življenjepisih (gr. Bíoi parálleloi) so po parih predstavljeni veliki Grki in Rimljani; v vsakem paru je najprej predstavljen znameniti Grk, njemu ob bok pa je postavljen Rimljan, ki mu po svojih lastnostih, dejavnosti, uspehih ali usodi ustreza.

več »

Helena »

Evripid »

Grška boginja Erida (»prepir«) je užaljena, ker edina izmed bogov ni bila povabljena na poroko Peleja in Tetide, med svate vrgla jabolko, na katerem je pisalo »najlepši«. Tri olimpske boginje, Atena, Hera in Afrodita, so se sprle za ta laskavi naziv, zato je Zevs, poglavar vseh bogov, poslal po trojanskega kraljeviča Parisa, naj razsodi o najlepši. Mladenič pa ob Afroditini obljubi, da bo dobil najlepšo žensko na svetu, če naziv prisodi njej, ni pomišljal.

več »

Satirikon »

Petronij Arbiter »

Petronijev Satirikon velja za eno najzanimivejših del rimske književnosti, čeprav so se od prvotno precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti. Glavni junak romana je mladi Enkolpij, ki kakor kak Odisej s svojim prijateljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mogoče dogodivščine.

več »

Zdravila za ljubezen »

Ovidij »

Pesnitev, ki obsega dobrih štiristo elegičnih distihov, je Ovidij napisal kot nekakšno nadaljevanje Umetnosti ljubezni. Namenjena je pesnikovim učencem, ki so se po branju njegovih nasvetov preveč zapletli v ljubezenske mreže in potrebujejo pomoč, da prebolijo nesrečno ali preženejo neželeno ljubezen.

več »