Knjižni program

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Rezervno življenje »

Lidija Dimkovska »

Rezervno življenje je pretresljiva zgodba o usodi siamskih dvojčic z zraščenima glavama in pomenljivima imenoma, Zlata in Srebra, ter njunem boju za individualnost, zasebnost in ločeno življenje. Njuna osebna drama se odvija v obdobju med letoma 1984 in 2012 in je razpeta med Skopjem in Londonom, vključuje pa tudi dogajanja, ki niso le del osebnega, ampak tudi kolektivnega spomina in zgodovine. Zgodba, ki jo pripoveduje Zlata, se začne nekega junijskega popoldneva leta 1984 v predmestju Skopja, kjer se avgusta leta 2012 tudi konča. Glavni junakinji se s prijateljico igrata prerokovanje: s kom se bodo poročile, kje in kdaj, koliko otrok bodo imele, ali bo njihov mož reven, bogat ali milijarder.

več »

Risbe »

Herman Gvardjančič

Risba je sled, ki jo slikar ohrani na papirju, in je določena, končana in edina, ker ne dopušča popravkov. Z njo ni mogoče varati očesa. Risba ni serijska, asociativna; ničesar ne vsiljuje, sugerira; ničesar ne prenaša ali pooblašča. Nikoli ni posredovalna, amorfna in abstraktna, ampak spontana, individualna; konkretna – čutna – kot dotik, kot zrak, ki se ujame vanjo.

več »

Ruski diptih »

Iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS

Mateja Ratej »

Ločeni, a zaradi časovne in geografske bližine povezani zgodbi, ki ju je avtorica združila v Ruski diptih, izhajata iz dveh obsežnih kazenskih spisov, ki ju je odkrila v Pokrajinskem arhivu Maribor.
V prvem delu knjige sledi kazenskemu procesu proti ruskemu beguncu Vasiliju Černjenku, ki je bil septembra 1923 na Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na dosmrtno ječo, potem ko je bil kot hišni sluga julija 1923 v Ljutomeru spoznan za krivega posebno okrutnega umora svoje delodajalke, 26-letne Julije Ganusove, in njenega triletnega sina Rostislava. Obsežen kazenski spis odkriva osupljivo mrežo odnosov znotraj ruske družine in njenih vezi z drugimi ruskimi begunci ter z domačini v Ljutomeru, kjer so v letih po prvi svetovni vojni številni Rusi, podobno kot Julijin soprog, strojni inženir Aleksander Ganusov, sodelovali pri gradnji železniške proge Ormož–Ljutomer–Murska Sobota.

več »

Samo drevesa imajo korenine »

Juan Octavio Prenz »

V obmestnem in pristaniškem naselju Ensenada živijo priseljenci, ki so se v Argentino zatekli zvečine v tridesetih letih prejšnjega stoletja: na pot so šli iz podjetnosti ali zaradi političnega in nacionalnega preganjanja, v svet so šli zaradi revščine, iz družinskih ali osebnih razlogov. Večina prihaja iz osrednjih predelov Istre pa tudi od drugod iz srednjeevropskega prostora, iz nekdanje habsburške Avstrije.

več »

Samo pridi domov »

Andrej E. Skubic »

V romanu Samo pridi domov se Andrej E. Skubic loteva zelo aktualne teme, ki pa v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave: političnega tajkunstva in korupcije. Čeprav v vrtincu dogodkov, ki se hkrati berejo kot kriminalka in drama, nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana, to ni roman na ključ; prav tako se ne spogleduje s političnim aktualizmom.
Leon Berden izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na tiskovni konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. Toda čeprav v očeh javnosti zaradi tega postane junak, samostojna pisarna, ki jo odpre, bolj ali manj sameva. Napetost se pojavi tudi v družini, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu vloga varuške njune hčerke ne diši preveč. Da postanejo stvari še kočljivejše, se zaplete v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo, kot se zdi, zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja.

več »

Satirikon »

Petronij Arbiter »

Petronijev Satirikon velja za eno najzanimivejših del rimske književnosti, čeprav so se od prvotno precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti. Glavni junak romana je mladi Enkolpij, ki kakor kak Odisej s svojim prijateljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mogoče dogodivščine.

več »

Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov »

Vladimir P. Štefanec »

Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor, in prisiljenja se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že naprodaj, zelo težko. Samozavest ji vlije odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti, s tem pa se okrepi tudi njena uporniška drža.

več »

Simfonija v belem »

Adriana Lisboa »

Simfonija v belem se začne z molkom. Pred bralskimi očmi se ta le počasi krha in postopoma se odstira brutalna resnica o nasilju, zakopanem v preteklost, prav v srži prepletenih zgodb in odnosov glavnih junakov. Fragmentarno razstiranje tega, kaj tiči pod površino, kdo je to storil in komu in kdo je to vedel, je napeto, čeprav na drugačen način kot detektivska zgodba, saj ni nikogar, ki bi prišel od zunaj in razmotal ali presekal vozel. Skoraj vse je že tu, za duševnimi stanji in medosebnimi odnosi, »samo« izreči je treba – in ravno to se izkaže za najtežjo nalogo, saj je ponotranjena zapoved molka sestavni del nasilja, ki traja še po rabljevi smrti.
Po eni strani je skrivnost Simfonije v belem skrajno intimna zgodba o neki družini, starševskem nasilju, spolni zlorabi, incestu, očetomoru, strtih otroštvih in zastrupljenih prihodnostih ter o boju za preživetje.

več »

Simonove priče »

Rudi Podržaj »

Mozaični roman se z dvanajstimi zgodbami vrti okoli problematičnega najstnika Simona, nesramnega, zvitega, potuhnjenega, izkoriščevalskega mulca iz dobro situirane družine. Troublemakerja torej in meščanskega razvajenca, a se izkaže, da tudi njegove kmečke korenine po materini strani niso zanemarljive. Bralec iz zgodbe v zgodbo vse globlje prenika v Simonov lik in okolje, iz katerega izhaja, čeprav o njem nikoli ničesar ne izve iz »prve roke«. Njegova podoba se kot kakšna sestavljanka gradi iz pripovedi ljudi, ki v njegovem življenju igrajo pomembno vlogo.

več »

Slab značaj »

Javier Marías »

Slab značaj (Mala índole) je kratka zgodba, ki je v samostojni knjižici izšla leta 1998, leta 2012 pa še v istoimenski zbirki tridesetih zgodb. Glavni lik je Ruibérriz alias Roy Berry, Madridčan, ki ga Paramount za šest tednov sprejme v ekipo pri snemanju filma Acapulco se zabava (Fun in Acapulco, 1963), da bi igralca – Elvisa Presleyja – učil rafinirane španske izgovarjave. Z ekipo odleti v Acapulco, po koncu snemalnih dni pa Elvisa in nekaj sodelavcev spremlja na pohajkovanjih po beznicah in plesnih dvoranah Acapulca, bližnjih krajev in mehiške prestolnice.

več »