Knjižni program

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

O vzvišenem »

Longin

Aureolus nec satis umquam lectus libellus
»zlata knjižica, ki pa jo komaj kdaj kdo prebere«
(humanist Isaac Casaubonus leta 1605 o Longinovem delu)

O Longinu, sicer tudi piscu razprave o Ksenofontu, je malo znanega. Tudi vprašanje njegove identitete še vedno nima dokončnega odgovora; v strokovni literaturi ga najdemo pod imeni Longin, Dionizij Longin, Dionizij, Psevdo-Longin (da ne bi prišlo do zamenjave s platonskim filozofom Plotinom iz 3. stoletja po Kristusu) in Anonymus; najbolj se je uveljavilo ime Longin. Poskusi natančnejše določitve, ki temeljijo na kronoloških in stilističnih primerjavah z raznimi pisci, so neprepričljivi. Če lahko sklepamo po delu samem, je bil avtor najbrž retor, ki je imel za sabo dolgoletno govorniško prakso in široko znanje na področju literarne znanosti, literarne kritike in stilistike.

več »

Obtožba »

Prepovedane zgodbe iz Severne Koreje

Bandi

O tej najbolj totalitaristični, najbolj zaprti, najbolj mračnjaški državi in največji teptalki človekovih pravic na svetu, kot jo imenuje politolog Bogomil Ferfila, smo že veliko brali in slišali, vendar o življenju njenih prebivalcev nimamo prave – kaj prave, nikakršne predstave. Medijska poročila o Severni Koreji govorijo o zatiralskem političnem režimu, ki počne nore, krute, nepredstavljive reči, a kaj vse to pomeni za posameznika, ne vemo, to je za nas drug svet, v katerega se ne znamo in niti ne poskušamo vživeti. Tako kot večina Severnih Korejcev za svojimi nepredušno zaprtimi mejami, brez možnosti kakršnegakoli stika z zunanjim svetom, sploh nima predstave, kako drugačno je lahko življenje …
Osebna zgodba pa je nekaj drugega. Potegne te vase, v njej začutiš živega človeka, njegov svet postane tudi tvoj svet – to je moč literature.

več »

Obtožena: Wiera Gran »

Agata Tuszyńska »

Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Władysława Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.

več »

Očetnjava »

Nina Bunjevac »

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.

več »

Od Pohlinove slovnice do samostojne države »

Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja

Peter Vodopivec »

Delo prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve. Temelji na najnovejših spoznanjih sodobnega zgodovinopisja in se navezuje na knjigo Na stičišču svetov, ki sta jo napisala Peter Štih in Vasko Simoniti in obravnava razmere na slovenskem ozemlju od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja.

več »

Okrutni svet »

Luis Negrón »

Liki zgodb v Okrutnem svetu se nenehno spopadajo s predsodki, strtim srcem, revščino, obrekovanjem in smrtjo. Fiktivni svet Luisa Negróna je nedvomno krut – vendar obljuden z nezlomljivimi, duhovitimi in presenetljivo optimističnimi junaki. Zgodbe o včasih smešnih in drugič pretresljivih načinih preživetja v skrajno okrutnem svetu so napisane premišljeno in spretno, čista, linearna pripoved se prepleta s satiro. Pripovedi so prežete s pesniškim žarom in drznostjo, začinjene so s ščepcem duhovnosti ter ne skoparijo s kritiko fanatizma in homofobije.

več »

Osli »

Tit Makcij Plavt »

Osli se začnejo z zapletom, značilnim za rimsko paliato, »komedijo v grškem plašču«: kako naj zaljubljeni mladenič prepriča strogega in stiskaškega očeta, da je dekle iz bordela najboljša izbira. Rešitev je bila občinstvu znana vnaprej: fant bo sklenil zavezništvo z zvijačnim sužnjem, ta bo preslepil očeta, in resnična ljubezen bo slavila triumf nad filistrstvom.
V Oslih se svet »nove komedije« že v prvem prizoru postavi na glavo: tu gospodar prebrisanega sužnja kar sam angažira za pomočnika sinu. Vlogo Očeta bo tokrat igrala bogata žena, oče, sin in dvojica sužnjev pa bodo sodelovali v zaroti.

več »

Pedagoško delo v šolski knjižnici »

Savina Zwitter »

Šolska knjižnica je prostor, v katerem se lahko učenci seznanijo z delovanjem knjižnic. Pomembna naloga šolskega knjižničarja je približati knjižnice novim mladim uporabnikom tako, da jih bodo uspešno in z veseljem uporabljali. Magistrica Savina Zwitter je na podlagi dolgoletnih izkušenj v gimnazijski knjižnici pripravila strokovni priročnik, namenjen predvsem šolskim knjižničarjem.

več »

Pelikan »

Martin Michael Driessen »

Podnaslov romana je ›komedija‹ in zgodba se sprva res razvija kot komedija zmešnjav. Dogajanje je postavljeno v majhno hrvaško obmorsko mesto sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Osrednja junaka sta nesrečno poročeni Josip, vojni veteran, ki upravlja mestno vzpenjačo, in samski mladenič Andrej, lokalni poštar in amaterski fotograf. Josip je poročen z nemogočo Ljubico in ima prizadeto hčer Katarino.

več »