Knjižni program

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Na slepem tiru »

Dnevnik kulturnega urednika Dela, januar 1989–maj 1991

Jože Horvat »

Knjiga Na slepem tiru je Horvatov dnevnik iz časa, ko je bil urednik kulturne rubrike časnika Delo – natančneje, od 9. januarja 1989 do 14. maja 1991. Napisana je s perspektive neodvisnega, samostojnega novinarja, ki se je kot dolgoletni član kulturne rubrike Dela uveljavil kot suveren, kritičen komentator dogajanja v literaturi in kulturni politiki pa tudi kot zagovornik slovenske samobitnosti in idejnopolitično odprtega, pluralnega žurnalizma. S tem nazorom je kmalu po začetku urejanja kulturne rubrike naletel na nerazumevanje in čedalje večje zavračanje uredniškega kolegija. V glavnem so bili njegovi komentarji sicer deležni pohvale, toda z najvažnejšim predlogom – da naj bi uredniški kolegij edinega nacionalnega dnevnika Delo v času večstrankarskega sistema tvorila »koalicija različno mislečih«, ne pa skupina pripadnikov ene stranke (tedaj prenoviteljske) – ni uspel in je po dveh letih in pol odstopil ter se zaposlil pri založbi Mladika.

več »

Na zeleno vejo »

Andrej Predin »

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

več »

Nad ledenikom in velemestnim šikom »

Biciklista med Alpami in Donavo med svetovnima vojnama

Janez Pirc »

Knjiga je pustolovska zgodba bratrancev Lada in Staneta tik pred drugo svetovno vojno na dvotedenskem, več kot tisoč kilometrov dolgem kolesarskem popotovanju po srednji Evropi. Avtor Janez Pirc, Ladov vnuk, je v tem literariziranem zapisu rekonstruiral popotovanje mladeničev, ki sta se poleti leta 1937 (zadnje poletje pred anšlusom) odpravila na dvotedensko kolesarjenje po delu takratne Dravske banovine, po Avstriji in kotičku Nemčije. Zgodba oriše osebne okoliščine njunega izleta ter predstavi kraje ob poti, kakršni so bili v tistem času, primerja pa jih tudi z današnjim stanjem. Na svojem popotovanju sta biciklista obiskala deželne prestolnice, kot so Celovec, Gradec in Salzburg, se spoznavala z velemestnim življenjem Dunaja, ceste pa so ju popeljale skozi številne vsaj na videz idilične alpske vasi in kraje vzdolž Donave.

več »

Naš Ambrož je odrasel »

Alenka Vojska Kušar

Alenka Vojska Kušar je mati štirih odraslih sinov. Eden izmed njih, Ambrož, je avtist. Njegov avtizem spremljata motnja v duševnem razvoju in odsotnost besednega govora.
»Že več kot tri desetletja živimo z našim Ambrožem, z vsemi težavami in obveznostmi, ki so povezane z njim,« pravi Ambroževa mama, tudi avtorica knjige Naš Ambrož (1993), v kateri je tankočutno opisala življenje avtističnega dečka. A tistega Ambroža iz prve knjižice ni več. Zdaj, pri dobrih tridesetih letih, je na svoj način odrasel tudi Ambrož, čeprav je in bo vedno odvisen od drugih. Kako živi danes, pa je njegova mati opisala v knjigi Naš Ambrož je odrasel.

več »

Nekaj divjih rož »

Alexandre Bergamini »

Knjiga Nekaj divjih rož je pripoved o iskanju in sestavljanju drobcev polpretekle zgodovine. Spodbudila jo je dokumentarna fotografija dveh preživelih iz koncentracijskega taborišča, ki je Bergaminiju prišla v roke med obiskom v Berlinu. Dva mladeniča, pravkar rešena iz taborišča – vsak še nosi pol taboriščne uniforme – stojita sredi razrušenega mesta. Pisatelja presune nasmeh preživelih sredi uničenja in prešine ga, da sta videti kot par. Z njima se nenadoma čuti čudno povezanega in odloči se, da bo raziskal njuno zgodbo.

več »

Nemir »

Miriam Drev »

Roman je postavljen v trikotnik evropskih držav Slovenije, Madžarske in Avstrije ter s pripovednimi vstavki na indijsko podcelino. Razdeljen je na tri dele, v katerih pripovedovalki, pripadnici dveh kultur – Slovenka Ema in Indijka Sangita – spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956. Prva iz zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj. V središču pripovedi je gradnja identitete vsakega od treh glavnih protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovano burnih zasukov.

več »

Neroda »

Alexandre Seurat »

Roman Neroda se, čeprav je povsem avtonomno leposlovno delo, naslanja na pričevanja v medijsko razvpitem procesu Marine Sabatier. V njem sta bila starša trpinčene deklice leta 2012 obsojena na tridesetletno zaporno kazen. Sojenje je razgalilo številne hibe v delovanju in povezanosti pristojnih institucij, zlasti služb socialnega varstva in državnega tožilstva, pa tudi temeljno nemoč družbe pri razkrivanju specifičnih zlorab. Zastavilo je torej nekatera vprašanja, s kakršnimi se že nekaj časa ukvarjamo tudi pri nas.
Pisatelj zlorabljeno deklico, ki v romanu dobi ime Diana, postavi v fokus, čeprav ji ne da glasu – o njej vse izvemo le iz »druge roke«. Sledimo pričevanjem različnih oseb, s katerimi je bila v stikih, sprva predvsem bližnjih (stara mama, teta, brat), zatem pa se vrsti vse več izjav pedagoškega, medicinskega in drugega strokovnega osebja.

več »

Newtonovo pismo »

John Banville »

Neimenovani protagonist Newtonovega pisma najame majhno hišo v samoti, da bi končal svoje znanstveno delo o Newtonu. Blizu njegovega novega bivališča živijo le lastniki najete hiše, moški, dve ženski in otrok, ki jih znanstvenik sprva opazuje od daleč, počasi pa se z njimi vse bolj zbližuje, dokler ga povsem ne posrka v zapleteno ljubezensko razmerje. Z družino z zagonetnimi medsebojnimi odnosi postane malone obseden, poskus, da bi iz koščkov skupnega življenja sestavil »resnico« o njej, pa mu spodleti. Vedno večja intimna vpletenost ga odvrne tudi od načrtovanega dela in na koncu pripelje v še večjo osamo.

več »

Noči v cirkusu »

Angela Carter »

Noči v cirkusu so neverjetna in zabavna mešanica fantazije in realnosti, ki jo označujejo z izrazoma magični realizem in postmodernizem in v kateri se izraža tudi značilna naravnanost Carterjeve, feminizem. Zapletena zgodba o skrivnostni krilati cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki skuša odkriti resnico o njeni identiteti (ter jo razkrinkati kot sleparko) in se zato pridruži cirkusu na veliki turneji, je razdeljena na tri dele, ki se dogajajo v Londonu, Sankt Peterburgu in Sibiriji. V vseh treh in v junakinjini avtobiografski pripovedi se prepleta množica mitov in legend, spominov in aluzij na znane dogodke, osebnosti, literarna in umetniška dela ipd., v njih mrgoli nenavadnih oseb (človeških in živalskih), jezik pa je mnogoplasten, gost, obložen z nenavadnimi podobami, pomeni in podpomeni.

več »

Non-Oui »

Lidija Dimkovska »

Slovenskim bralcem je zdaj poleg Skrite kamere in Rezervnega življenja na voljo tudi tretje prozno delo ene najboljših sodobnih makedonskih pisateljic Lidije Dimkovske – roman Non-Oui. To je dokumentarno-fikcijska pripoved o življenju dalmatinskega dekleta, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske, se iz rodnega Splita preseli k njemu na Sicilijo in se z njim poroči.

več »