Novica

V novi Modrijanovi zbirki Svila Alessandro Baricco, Agota Kristof, Tim Winton, Philip Roth in Patti Smith

21.10.2013

Kdo pravi, da knjiga ne more biti »velika« in pomembna, če ni v resnici velika (debela in težka) in ne obsega vsaj 500 strani? Če bi bilo tako, potem »veliki« avtorji ne bi pisali knjig, kot so te, ki so pravkar izšle v novi Modrijanovi zbirki »malih« knjig. Poimenovali smo jo Svila, po enem izmed prvih petih del v zbirki, kultnem romanu Alessandra Baricca Svila (Seta). Ta roman(ček) je tudi edini v zbirki, ki je bil že objavljen v slovenskem prevodu.
Zbirka torej prinaša drobna literarna besedila velikih avtorjev – kratke romane oziroma novele, kratke zgodbe in esejistična dela.
Dojka je prvo besedilo Philipa Rotha, ki ga je bilo mogoče brati v slovenščini – leta 1979 je v nadaljevanjih izhajalo v legendarnem slovenskem tedniku Teleks. In ker kaže, da Philip Roth ne bo več pisal (tako je dejal v nedavno objavljenem intervjuju), je morda čas, da začnemo posegati po njegovih zgodnejših delih. Kratki roman Dojka je v primerjavi s poznejšimi Rothovimi deli precej radikalen: o profesorju literature Kepeshu, ki se spremeni v – dojko.

Avstralska obmorska pokrajina je navdih celotnemu opusu avstralskega pisatelja Tima Wintona, a nikjer ji ni spisal take hvalnice kot v drobni knjižici Rob zemlje. Zdi se, kot da je pisatelj z morjem v ljubezenskem razmerju, saj njegova proza valovi, migota in se ziblje v spoštovanju oceana, ki ohranja pisateljevo fizično in duševno vzdržljivost, obenem pa poglavitno določa ritem njegovega življenja. Winton je sončna jutra svojega otroštva preživel zunaj, ob vodi in v njej, popoldanski veter pa ga je priganjal v hišo, k branju in knjigam – to sta plima in oseka njegovega življenja.

Analfabetka je kratka avtobiografska pripoved predlani umrle švicarske pisateljice madžarskega rodu Agote Kristof. Če ste prebrali njen znameniti Šolski zvezek ali kar celotno Trilogijo, vas ta pripoved preprosto mora zanimati.

Umetnost Američanke Patti Smith, ki jo večina pozna kot pevko ali pač glasbenico, ima mnogo obrazov, in eden izmed njih je literatura. V nepozabni avtobiografiji Pač mulca je Patti več kot o sebi pisala o Robertu, Sanjarjenja, v izvirniku Woolgathering, pa so tenkočutna razpredanja, ki razkrivajo predvsem njo samo.

In za konec – morala bi biti na začetku – Svila. Prevajalka Maja Novak nam je zaupala, da je to prvi izmed njenih knjižnih prevodov, na katerega je res ponosna. »Zelo ponosna,« pravi, »danes je mojih prevodov čez šestdeset. Ko sem pripravljajoč Svilo za ponatis spet v eni sapi prebrala besedilo od začetka do konca, sem spet začutila tiste neumne, izdajalske, ženske, babje, sentimentalne, oh-kako-pašejo solze nekje tik za vekami. Morda ob istih poglavjih. Morda ne. Kdo bi vedel.«

objavljeno v rubriki: Svila

Sorodne novice

na vrh strani

31.05.2018

V zbirki Svila indijska pesnica in pisateljica Amrita Pritam in njeno najbolj znano delo Pinjar »

Lani je minilo sedemdeset let, odkar je Indija po dolgotrajnih prizadevanjih dosegla osamosvojitev izpod britanske kolonialne nadvlade. A zaradi razkola med muslimani in hindujci je dogodek namesto olajšanja in zadovoljstva prinesel ustanovitev nove države Pakistana in eno najbolj množičnih prisilnih selitev v zgodovini: okrog 11 milijonov ljudi je moralo zapustiti domove – muslimani z indijske strani so odhajali v Pakistan, hindujci z druge strani v Indijo. Medversko sovraštvo je prineslo ogromno nasilja, krvavih obračunov (govori se o pol milijona do milijona mrtvih), ženske so bile pogosto žrtve ugrabitev, posilstev …

To so okoliščine, v katerih se dogaja zgodba kratkega romana Pinjar ene najuspešnejših indijskih književnic Amrite Pritam (1919–2005).

objavljeno v rubriki: Svila

14.03.2018

Groteskna zgodba za nore čase in popis »življenjca« Ladislava Klíme »

Groteskni romanet Trpljenje kneza Sternenhocha je izšel leta 2016 v zbirki Nostalgija in je prvo delo znamenitega češkega filozofa in pisatelja Ladislava Klíme (1878–1928), ki je prevedeno v slovenščino. Skoraj 90 let po njegovi smrti! Če pustimo ob strani, da je bilo odkritje »češkega Nietzscheja« pri nas vendarle zelo pozno – na delo nas je opozorila prevajalka Urša Cvahte –, je bila tako premagana tudi ovira, da Klímovo delo objavimo v zbirki Svila. Pravkar sta v eni knjižici izšli novela Veličastna Nemeza in Avtobiografija.

Veličastna Nemeza je v osnovi zgodba o zločinu in kazni, izstopa pa po načinu, kako je povedana: v tem delcu (izšlo je leta 1932) je klasična pripoved močno pregnetena z zunajliterarnimi primesmi sodobne (znanstvene, filozofske) stvarnosti – od teh bi veljalo omeniti vsaj raziskave o naravi in bistvu materije ter prve kavče, na katerih se je rojevala psihoanaliza – pa tudi eksperimentalnimi pisateljskimi posegi v časovno-logično zaporedje podajanja novelistične tvarine.

objavljeno v rubriki: Svila

13.03.2018

Če boste prisedli, je tveganje zanemarljivo – gram knjige za vsega deset centov »

Čeprav je v podnaslovu Kolesa sreče zapisano, da lahko celo drobna knjižica spremeni življenje, se vseeno zdi pretirano. Ampak, tako se res samo zdi.

Knjige spreminjajo življenja in to pogosto počno popolnoma dobesedno, pri čemer ni nujno, da ste zaradi njih postali najboljši kuhar ali v vsega mesecu dni shujšali za deset kilogramov.

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v Nemčiji ponesrečil neki Vietnamec, ki se je preživljal s prodajanjem ukradenih knjig. Že takrat knjige niso šle za med, zato se mu jih je nabralo nekaj tisoč in tla njegove garsonjere so klecnila.

objavljeno v rubriki: Svila

17.12.2017

Ob 100. obletnici rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla, Nobelovega nagrajenca za književnost leta 1972 »

V predbožičnem času, ko srečujemo same bolj ali manj okrogle obletnice, skozi časovno lino pa si ogledujemo že njihov novi odmerek prihodnje leto, se spomnimo še ene, ki se bo dopolnila v četrtek, 21. decembra. Takrat bo minilo sto let od rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla.

Heinrich Böll (1917–1985) je pri nas eden tistih napol neznancev, ki pripadajo nekako svetu (pol)preteklosti: kdor ni vsaj nekoliko starejšega letnika, da bi se ga še spomnil iz tedenskih obzornikov na televiziji, o njem bržkone le malo ve. A po krivici, saj ga imamo kar nekaj prevedenega – če mislimo le na Bölla kot pisatelja. Po enaki krivici pa tudi zato, ker se zdi, da pri Heinrichu Böllu podatek, da je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, skoraj utone v biografskem oceanu pomenov in smislov, ki jih je kot osebnost dal literaturi, povojni nemški in evropski družbi in politiki ter nič manj kar človeštvu kot celoti.

objavljeno v rubriki: Svila

12.06.2017

Hella S. Haasse, nizozemska pisateljica, ki sije tudi na nebu. – Novo v zbirki Svila »

Nizozemska pisateljica Hella S. Haasse se je rodila 2. februarja 1918 v Batavii (danes Džakarta), umrla je 29. septembra 2011. Njena bibliografija se niza v okoli 60 vrsticah, nekaj del je bilo objavljenih postumno, ne dosti krajši je seznam literarnih nagrad in priznanj. Njena zadnja knjiga SterrenjachtLov na zvezde – je izšla leta 2007, zanjo je dobila posebno nagrado: svojo zvezdo na nebu – po njej so poimenovali asteroid 10 250. Pravzaprav je to prva knjižna izdaja besedila iz leta 1950, ki je bilo objavljeno kot podlistek v nekem časopisu pod psevdonimom C. J. van der Sevensterre (van der zeven sterren pomeni »sedmih zvezd«). Avtorica je rokopis izgubila, na podlistek pa pozabila. V začetku leta 2007 je ob temeljitem pospravljanju našla stare odrezke iz časopisa in podlistek še isto leto objavila v knjigi.
Hella S. Haasse je evropska književnica, ki bi jo morali bolje poznati.

objavljeno v rubriki: Svila