Knjiga

Tito – PREDNAROČILO

Ivo Goldstein», Slavko Goldstein»

prevod: Maja Novak in Andrej E. Skubic

naslovnica: Blaž Hribar (fotografija Yousuf Karsh)

format: 165 × 242

strani: 1088

vezava: trda

izid: maj 2017

ISBN: 978-961-241-993-6

redna cena: 59,50 €

modra cena: 48,00 €

vaš prihranek: 11,50 €

prednaročilo

PREDNAROČNIŠKA CENA VELJA ZA NAROČILA DO (VKLJUČNO) 17. MAJA 2017.

Knjiga Tito je nova biografija dosmrtnega predsednika druge Jugoslavije. Napisala sta jo hrvaška zgodovinarja – oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein.
Po eni strani skušata z določene časovne razdalje pokazati legendarnega človeka v njegovih številnih podobah. Izogibata se čedalje pogostejši stereotipizaciji, ki mnoge avtorje podobnih besedil dandanes zapeljuje bodisi v idolatrijo, celó hagiografijo, bodisi v demonizacijo. Delo prikazuje Josipa Broza v različnih obdobjih njegovega življenja, hkrati pa sistematično demistificira Titov ›lik in zasluge‹. Kot vsak posameznik je imel tudi on številne odlike in napake, in hrvaška avtorja ne štedita z osvetljevanjem prav vseh. Cilj je torej verodostojna kronološka predstavitev obravnavane osebnosti od rojstva do smrti (in še nekaj dosedanjih desetletij po njej).
Ker bo to gotovo za marsikoga intrigantno čtivo, je zanimivo že v opisanem smislu, ni pa to vse. Avtorja namreč vzporedno slikata tudi zgodovino družbe, okolja, ›Zahodnega Balkana‹ oziroma državnih nadstavb cele palete družbenih tvorb: od zadnjih zdihljajev črno-žolte monarhije prek prve, Kraljevine Jugoslavije treh konstitutivnih narodov do Titovega ›življenjskega dela‹, socialistične federativne Jugoslavije. Pomembno vlogo imata pri tem veliki svetovni vojni 20. stoletja, predvsem in izrazito seveda druga, v kateri je Tito z NOB-jem kot vojskovodja popeljal jugoslovanske narode izpod jarma fašizma.
V jugoslovanskih družbah je bilo takih sunkov več kot dovolj, kar med drugim zgovorno pove ocena enega od hrvaških kritikov, da je Josip Broz za Hrvate do današnjega časa postal ›uničevalec Hrvatov‹, za Srbe ›ustaš‹, za preštevilne – tudi na Slovenskem in drugod – pa tako ali tako ›vrhovni zločinski komunajzar‹. Da bi se bilo na neki način mogoče sčasoma tudi znebiti tovrstnih množičnih čustvenih obkladanj z vsemi nam znanimi vzdevki, je ne nazadnje iskreni namen nove biografije Tito.

Vsebina

na vrh strani

PREDGOVOR

I. ODRAŠČANJE IN ZORENJE (1892–1928)
1. Otroštvo v Kumrovcu
2. S trebuhom za kruhom
3. V vojni in ujetništvu
4. Zavetrje v Velikem Trojstvu
5. Sindikalni aktivist in poklicni politik

II. VZPON V PARTIJSKI HIERARHIJI (1928–1934)
1. Bombaški proces
2. Robija
3. Broz postane Tito
4. Sedmi član Centralnega komiteja

III. PRVI OBISK V MOSKVI (1935–1936)
1. Politični referent v balkanskem sekretariatu
2. Sedmi kongres Kominterne
3. Tito, kadrovska služba in NKVD
4. Pelagija in Johanna
5. Partizanska akademija

IV. V SENCI KOMINTERNE (1937–1940)
1. Talentirani organizator
2. Tito, Krleža in moskovski procesi
3. Komunistična stranka Hrvaške
4. Padec Milana Gorkića
5. Čakalnica za Moskvo
6. Drugič v Moskvi
7. Vrnitev vodstva KPJ v državo
8. Boljševizacija KPJ
9. Tretjič v Moskvi
10. Priprave na vojno

V. VOJSKOVODJA (poletje 1941–poletje 1943)
1. Okupacija in priprave na vstajo
2. Vstaja
3. V partizanih
4. Četniki in Draža Mihailović
5. ›Bratstvo in enotnost‹ v teoriji in praksi
6. Padec Užiške republike
7. Prva proletarska brigada
8. Foško obdobje leta 1942
9. ›Dolgi pohod‹ Titovih brigad
10. Bihaška republika in ustanovitev Avnoja
11. Tito razkrije svojo identiteto
12. Izgubljal je bitke in zmagal v vojni
13. Mostovi na Neretvi
14. Tragedija Sutjeske
15. Nezadržna rast narodnoosvobodilnega gibanja

VI. ZMAGI NAPROTI (poletje 1943–jesen 1944)
1. Kapitulacija Italije
2. Avnoj in temelji nove oblasti
3. Jugoslovanski federalizem
4. Mednarodna afirmacija narodnoosvobodilnega gibanja
5. Štab v pečini
6. Desant na Drvar

VII. ROJSTVO DRŽAVNIKA (1944–1945)
1. Sporazum Tito-Šubašić
2. Sestanek s Churchillom
3. Vrnitev v Srbijo
4. V Moskvi s Stalinom
5. V osvobojenem Beogradu
6. Boj za severozahodne meje
7. Obračun z narodnim sovražnikom
8. Oblikovanje socialistične države
9. Odnos do verskih skupnosti

VIII. AVTOKRAT (1945–1950)
1. Utrjevanje avtoritarne oblasti
2. Zasebno življenje Josipa Broza - Tita
3. Tito in Stalin (1945–1948)
4. Resolucija Informbiroja
Padec in likvidacija Andrije Hebranga
S stalinizmom proti Stalinu: Goli otok
5. Kult osebnosti
Štafeta mladosti

IX. REFORMATOR (1950–1958)
1. Razhod s Stalinovim kultom
2. Propad zadružniškega eksperimenta
3. Demokratizacija in njene meje
4. KPJ postane ZKJ
5. Reforme pred ovirami
6. Za ›resnično kulturo množic‹
7. Iskanje mesta v mednarodni skupnosti
8. Primer Milovana Đilasa
9. Titovo dete: Jugoslovanska ljudska armada
10. Zlata doba titoizma

X. SOOČANJE Z DILEMAMI (1958–1971)
1. Hiter razvoj, veliki dvomi
2. Ustava iz leta 1963 in gospodarska reforma 1963
3. Odstranitev Aleksandra Rankovića
4. Jugoslavija in svet
Neuvrščenost: vizionarstvo ali strel v prazno?
Praška pomlad
5. Na valu demokratizacije
6. Hrvaštvo in jugoslovanstvo Josipa Broza - Tita
7. Neiznajdljivost v viharju: hrvaška pomlad

XI. TRDA ROKA NA STARE DNI (1971–1980)
1. Obračun v Karađorđevu
2. Tito in Krleža
Josip Broz - Tito in Franjo Tuđman
3. Represija se nadaljuje
4. ›Pismo tovariša Tita‹ in napad na liberalce
5. Zunanjepolitični vrhunci in priprave na obdobje po Titu
6. Vojna med emigracijo in Titovim režimom
7. Deseti kongres ZKJ, ustava in Zakon o združenem delu
8. Obnemogli predsednik
Vrhunec kulta osebnosti
Delovna in intelektualna kondicija; zakonski brodolom
Odnos do zgodovine in lastne vloge v njej
Nesojeni nobelovec
9. V neskladju s časom
10. Agonija in odhod

EPILOG
1. Nova doba, ›doba brez Tita‹
2. O Titu po Titu
3. Tito in njegovi narodi in narodnosti
4. Josip Broz - Tito pred sodiščem zgodovine
5. Tito kot zgodovinska tema: od znanosti do šunda

DODATKI
Opombe
Kratice
Bibliografija
Kazalo imen
Kazalo toponimov
Avtorja

Preberite odlomek

na vrh strani

Medtem ko so nasprotujoča si mnenja o Titu v tujih krogih delno posledica razlik v historiografskih in metodoloških pristopih posameznih avtorjev, pa v državah, ki so nasledile nekdanjo Jugoslavijo, v dobršni meri odražajo dvojnost družinskih usod ter odnosa celih vasi ali mest do zmagovitih partizanov in poraženih ustašev, četnikov ter drugih kolaborantov. Večina prebivalstva je zmago Titovih partizanov pričakala z vzdihom olajšanja, kot osvoboditev od vojne in vojnega gorja, a v nekaterih krajih in družinah se je temu reklo ›padec‹. Ob negativnih izkušnjah poznega titoizma in njegovi slabi zapuščini ter razmahu nacionalizma v vojnih spopadih devetdesetih let prejšnjega stoletja je odnos do Tita postal simbol nasprotujočih si družbenih vrednot na vsem ozemlju nekdanje Jugoslavije in predmet nadvse aktualnih ideološko-političnih delitev ter polemik: »Povej mi, kaj misliš o Titu, in povem ti, kdo in kaj si!«
Pri oblikovanju Titove politične kariere in osebnosti so bila najpomembnejša štiri vojna leta, saj je v tem kratkem obdobju (znotraj 88 let dolgega življenja je to obdobje resnično kratko) prišlo do izjemne preobrazbe ilegalca Kominterne v politika svetovnega pomena; ta preobrazba je zgradila Titovo osebnost in spremenila njegova stališča ter dejanja v mehanizem, ki je v naslednjih desetletjih odločal o kolektivnih in posamičnih usodah dvajsetih milijonov prebivalcev države, na čelu katere je bil. V Titovem življenju najdemo tudi druge pomembne mejnike, a noben ni bil tako usoden kot ta štiri leta druge svetovne vojne.

[…]

Tita je mogoče prikazati kot vojnega heroja, vendar nekateri skušajo dokazovati, da je bil že med vojno vojni zločinec. Duhoviti Milan Kundera je o tovrstnih življenjskih zgodbah zapisal, da »jih je mogoče enako dobro prirediti za življenjepis ljubljenega državnika ali za življenjepis zločinca«. Seveda je tako knjigo mogoče napisati le, če iz dolgega in pestrega Titovega življenja enostransko izluščimo zgolj zaslužna dejanja ali očitne zločine. Ostajava zvesta vodilu, da ima politična biografija, kakršna je Titova, lahko svojo vrednost samo kot celota, ki upošteva vsa relevantna dejstva, pri tem pa med njimi ne dela razlik niti se jim ne izogiba po kriterijih takih ali drugačnih simpatij ali antipatij.
Tito je bil res stalinist pa tudi komunist, ki je v državi, na čelu katere je bil, hotel uvesti nekatere prvine liberalizma, celo demokracije. Bil je zagovornik centralizma pa tudi decentralizacije. Ne nazadnje je bil bonvivan, celo nekakšen plejboj. Bogastvo virov in razlag lahko vodi k najrazličnejšim sklepom, zlasti zato, ker v vseh državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije Tito in njegovo življenje še danes ostajata politično vprašanje. A ob vsem tem je treba poudariti: tako tisti, ki ga ljubijo in hvalijo, kot tisti, ki ga sovražijo, tako tisti, ki mu pripisujejo marsikatero zaslugo, kot tisti, ki ga marsičesa obtožujejo, sprejemajo dejstvo, da je bil velika osebnost svojega časa in da ni zaznamoval le zgodovine nekdanjega jugoslovanskega prostora, temveč tudi svetovno. Poleg tega mu ne moremo oporekati nečesa, kar se sicer precej redkeje omenja – bil je pogumen človek.
[Iz predgovora avtorjev]

© Modrijan založba, d. o. o., 2017

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.