E-novice

Novica

Založba Modrijan odpira svojo drugo knjigarno – v Škofji Loki. Zaželite nam srečo in veliko vedoželjnih kupcev

20.09.2014

V petek, 25. septembra 2009, je založba Modrijan na Trubarjevi 27 v Ljubljani odprla svojo knjigarno – Modrijanovo knjigarno. Razlogi za njeno odprtje so bili zelo preprosti in ničkolikokrat pojasnjeni: knjigotrštvo na Slovenskem ne deluje v prid manjšim založbam; večina knjigarn je v lasti večjih založb, zato sta prodaja in promocija v njih prilagojeni skorajda izključno lastnim programom; večina knjig manjših založb, četudi so mnoge kvalitetnejše in komercialno privlačnejše kot knjige »velikih«, je odrinjena na stranski tir, neopažena in omejena zgolj na nekaj knjigarn v večjih mestih; knjige založb brez lastnih knjigarn so kmalu po izidu obsojene na ždenje po skladiščih in pozneje na drastične pocenitve na knjižnih sejmih in razprodajah. In še in še bi lahko naštevali.
V petih letih, kar je zaživela prva Modrijanova knjigarna, se ni veliko spremenilo. Pač, Modrijanova knjigarna je v prestolnico vnesla nekaj knjižne pestrosti, založba je dobila prostor, kjer lahko uspešneje uresničuje svoje poslanstvo in svoje knjige laže približa kupcem in bralcem, »svoj prostor« pa deli tudi z drugimi založniki, jim omogoča knjižne predstavitve in druge dogodke. Medtem je le eno hišno številko naprej založba Sanje odprla knjigarno Hiša sanjajočih knjig, tako da je Trubarjeva cesta v Ljubljani morda edina ulica v vsej Sloveniji, kjer sta v neposredni bližini, »bok ob boku«, dve knjigarni. Medtem je nekaj knjigarn v mestnem središču tudi zaprlo svoja vrata.

V četrtek, 25. septembra 2014, torej natanko pet let pozneje, odpira vrata druga Modrijanova knjigarna. Prostor je dobila v Škofji Loki, na robu njenega srednjeveškega jedra, in to v novozgrajeni stavbi na pravkar obnovljenem in lepo urejenem Cankarjevem trgu, nasproti Župnijske cerkve svetega Jakoba. O stavbi sicer mnogi Ločani menijo, da je najgrša v Škofji Loki, a morda jo bodo zdaj vendarle »posvojili«. Verjamemo, da bo svoj lonček k temu pristavila prav njena vsebina – dobre stare tiskane knjige.
Knjigarna meri okoli 80 kvadratnih metrov in je – tako kot njena starejša in precej večja »sestra« – splošna knjigarna. To pomeni: prvič, da bodo na prodaj knjige najrazličnejših zvrsti (domače in prevodno leposlovje, stvarna literatura, priročniki, učbeniki in druga šolska literatura), in drugič, da bodo poleg Modrijanovih knjig na policah tudi knjige drugih založb. A ker je v knjigarni prostora le za okoli 3000 knjig, bodo prevladovale tiste kakovostnejše, kakršnih ne ponujajo veliki trgovski centri, kioski in »knjižni kotički« po poštah, bencinskih črpalkah in podobnih, za knjige »netipičnih« prodajnih mestih, še posebej skrben pa bo izbor knjig za otroke in mladino. Želimo si ustvariti tudi »loški kotiček«, kjer bi bilo mogoče kupiti vse, kar je bilo dobrega napisanega o Škofji Loki in obeh dolinah, Selški in Poljanski. Času, aktualnemu dogajanju v mestu in državi ter željam in potrebam kupcev bomo skušali slediti tudi z drugimi izdelki – razglednicami, voščilnicami, drobnimi darili, spominki, potiskanimi majicami ipd. Kupcem bomo omogočili tudi preprost in učinkovit način naročanja knjig – kdor si bo zaželel knjigo, ki je ne bo na naših policah, mu jo bomo priskrbeli v najkrajšem možnem času.

Odpiranje knjigarne je v času, ko se gospodarstvo šibi pod bremeni krize in se zdi malo verjetno, da bi se optimistične napovedi, s katerimi nam politiki polnijo ušesa zlasti pred volitvami, prav kmalu uresničile, zelo tvegano in drzno dejanje. Toda – audaces fortuna iuvat, pravi latinski pregovor; zaželite nam srečo tudi vi, predvsem pa veliko vedoželjnih kupcev!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

13.11.2017

Lukas Bärfuss, avtor romana Koala, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., v Klubu Cankarjevega doma / ODPOVEDANO »

Koala (Bralec 103) je na bežen pogled neprijeten roman uveljavljenega švicarskega dramatika in pisatelja Lukasa Bärfussa (roj. 1971). Nelagodje je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa že lepo odraža literarno moč tega besedila. Njegova tema je namreč samomor pripovedovalčevega polbrata. O samomoru se javno v (zahodnih) modernih družbah silno neradi pogovarjamo, saj je to nekaj, kar je v direktnem nasprotju z ideološkimi zapovedmi ›vodilne kulture‹, ki nam pridiga obvezno pehanje za večno mladost, dolgo življenje, obvezno srečo in vsesplošno, včasih že kar nadležno ›pozitivnost‹ … Vse to pa je, ne po naključju, tudi tarča, v katero Bärfuss nameri svoje pisateljsko pero v tem romanu.

objavljeno v rubriki: Novice

14.06.2017

Nikoli sami. – Poletno branje založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne »

Poletje je tu (ste ga komaj čakali?), čas težko pričakovanih počitnic in dopustniških dni, dolgi dnevi in poletna senca pa nudijo še več priložnosti za branje. Če pa vas je poletja malo strah, ker se prijatelji, kolegi in sošolci porazgubijo vsak na svoje branje, vam bo dobra knjiga v pravo uteho. Kdor bere, ni nikoli sam, kaj šele osamljen. Zato klobuček na glavo in v senco v družbi s knjigo!

Založba Modrijan in Modrijanova knjigarna vas vabita med svoje knjige s posebej privlačno ponudbo poletnega branja za bralce vseh starosti. Ne pa kakršnihkoli bralnih navad! Kajti če nasedate ponudbam lahkotnega branja, ste prišli na napačen naslov, pri Modrijanu svojih kupcev ne podcenjujemo.

Oglejte si seznam naših knjig, ki vam jih priporočamo za to poletje, in se posebej skrbno ustavite pri prvih dvanajstih – njihove cene smo oklestili za polovico.

objavljeno v rubriki: Novice

12.04.2017

»Kupujem knjige, torej sem.« – Dnevi Modrijanove knjige od 14. do 22. aprila v Modrijanovi knjigarni »

Trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, so umrli istega dne – 23. aprila 1616. Najbrž pri Unescu dneva njihove smrti ne bi izbrali za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, če ne bi tega dne godoval sveti Jurij. Jurjevo je namreč dan, ki ga Katalonci že dolgo obhajajo s knjigo in cvetjem. To je dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre), moški ženski pokloni vrtnico, ženska moškemu pa knjigo. Lepa navada, in nič ne bi bilo narobe, če bi bila kar vsakdanja.

Leta 2014 smo pri Modrijanu pred jurjevim prvič priredili Dneve Modrijanove knjige (DMK).

objavljeno v rubriki: Novice

01.03.2017

Zakaj potrebujemo še eno knjigo o Titu? – Celo v knjigah o matematiki ali angleščini ne moremo povedati vsega enkrat za vselej »

Spremembe so nepogrešljiva sestavina življenja in sveta, najzanesljivejši gibalec razvoja – tako v duhovnem kot fizičnem svetu. Nad njimi se ne kaže pritoževati, večjo pozornost pa raje posvetiti njihovim patološkim izrastkom, ›izpuščajem‹ (›opuščajem‹?) narodovega spomina, namreč sprevračanju. Ko govorimo o tovrstni sprevrženosti, govorimo o neznosni lahkosti, s katero je javna zavest voljna tolerirati gonjo po relativizaciji vsega, na čemer je zgrajena moderna skupnost; gledano že z minimalne distance, je to povsem banalna podoba žaganja prislovične veje, na kateri čemi narod.
In na nepravilnost takega početja je treba opozoriti. V občem merilu je blatenje lastne preteklosti piškav plod neznanja, natančneje: ignorance. Posebej na Balkanu (ki se dandanašnji sicer rad odeva v vse mogoče drugačne ›geografične‹ oznake, da bi se počutil bolj svetovljanskega) se ignorantom pridružujejo še apostoli apokaliptične novodobnosti, ki da je od začetkov devetdesetih prejšnjega stoletja prinesla vse novo, vse boljše.

objavljeno v rubriki: Novice

11.02.2017

Pogovor ob izidu spominov hčere in sina slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana »

Presunljiva in tragična usoda družine Furlan bo nedvomno trajno zapisana v narodov spomin. Ne le zaradi hudih življenjskih preizkušenj očeta Borisa, matere Ane, hčere Staše ter sinov Aljoše in Boruta, ampak tudi zaradi dediščine, ki smo jo z zgodbo družine Furlan dobili Slovenci kot narod. Ideološka izključljivost, ideološko sumničenje in sprenevedanje niso zapečatili le usode Furlanov kot posameznikov. Simbolično so zaznamovali tudi usodo naroda, ki mu je bil iztrgan pomemben intelektualen potencial in s tem narejena globoka zareza v narodovo duhovno rast. Ogorčenost nad ideološko in človeško zaslepljenostjo takratnega časa je zato upravičena.
Knjigi Vojna vse spremeni in Domov Stashe Furlan Seaton in Aljoše Furlana, hčere in sina slovenskega pravnika dr. Borisa Furlana, obtoženca na Nagodetovem procesu, sta spodbuda, da se ju naučimo prepoznavati in uspešno zoperstavljati tudi v sedanjosti.

objavljeno v rubriki: Novice