Novica

Založba Modrijan odpira svojo drugo knjigarno – v Škofji Loki. Zaželite nam srečo in veliko vedoželjnih kupcev

20.09.2014

V petek, 25. septembra 2009, je založba Modrijan na Trubarjevi 27 v Ljubljani odprla svojo knjigarno – Modrijanovo knjigarno. Razlogi za njeno odprtje so bili zelo preprosti in ničkolikokrat pojasnjeni: knjigotrštvo na Slovenskem ne deluje v prid manjšim založbam; večina knjigarn je v lasti večjih založb, zato sta prodaja in promocija v njih prilagojeni skorajda izključno lastnim programom; večina knjig manjših založb, četudi so mnoge kvalitetnejše in komercialno privlačnejše kot knjige »velikih«, je odrinjena na stranski tir, neopažena in omejena zgolj na nekaj knjigarn v večjih mestih; knjige založb brez lastnih knjigarn so kmalu po izidu obsojene na ždenje po skladiščih in pozneje na drastične pocenitve na knjižnih sejmih in razprodajah. In še in še bi lahko naštevali.
V petih letih, kar je zaživela prva Modrijanova knjigarna, se ni veliko spremenilo. Pač, Modrijanova knjigarna je v prestolnico vnesla nekaj knjižne pestrosti, založba je dobila prostor, kjer lahko uspešneje uresničuje svoje poslanstvo in svoje knjige laže približa kupcem in bralcem, »svoj prostor« pa deli tudi z drugimi založniki, jim omogoča knjižne predstavitve in druge dogodke. Medtem je le eno hišno številko naprej založba Sanje odprla knjigarno Hiša sanjajočih knjig, tako da je Trubarjeva cesta v Ljubljani morda edina ulica v vsej Sloveniji, kjer sta v neposredni bližini, »bok ob boku«, dve knjigarni. Medtem je nekaj knjigarn v mestnem središču tudi zaprlo svoja vrata.

V četrtek, 25. septembra 2014, torej natanko pet let pozneje, odpira vrata druga Modrijanova knjigarna. Prostor je dobila v Škofji Loki, na robu njenega srednjeveškega jedra, in to v novozgrajeni stavbi na pravkar obnovljenem in lepo urejenem Cankarjevem trgu, nasproti Župnijske cerkve svetega Jakoba. O stavbi sicer mnogi Ločani menijo, da je najgrša v Škofji Loki, a morda jo bodo zdaj vendarle »posvojili«. Verjamemo, da bo svoj lonček k temu pristavila prav njena vsebina – dobre stare tiskane knjige.
Knjigarna meri okoli 80 kvadratnih metrov in je – tako kot njena starejša in precej večja »sestra« – splošna knjigarna. To pomeni: prvič, da bodo na prodaj knjige najrazličnejših zvrsti (domače in prevodno leposlovje, stvarna literatura, priročniki, učbeniki in druga šolska literatura), in drugič, da bodo poleg Modrijanovih knjig na policah tudi knjige drugih založb. A ker je v knjigarni prostora le za okoli 3000 knjig, bodo prevladovale tiste kakovostnejše, kakršnih ne ponujajo veliki trgovski centri, kioski in »knjižni kotički« po poštah, bencinskih črpalkah in podobnih, za knjige »netipičnih« prodajnih mestih, še posebej skrben pa bo izbor knjig za otroke in mladino. Želimo si ustvariti tudi »loški kotiček«, kjer bi bilo mogoče kupiti vse, kar je bilo dobrega napisanega o Škofji Loki in obeh dolinah, Selški in Poljanski. Času, aktualnemu dogajanju v mestu in državi ter željam in potrebam kupcev bomo skušali slediti tudi z drugimi izdelki – razglednicami, voščilnicami, drobnimi darili, spominki, potiskanimi majicami ipd. Kupcem bomo omogočili tudi preprost in učinkovit način naročanja knjig – kdor si bo zaželel knjigo, ki je ne bo na naših policah, mu jo bomo priskrbeli v najkrajšem možnem času.

Odpiranje knjigarne je v času, ko se gospodarstvo šibi pod bremeni krize in se zdi malo verjetno, da bi se optimistične napovedi, s katerimi nam politiki polnijo ušesa zlasti pred volitvami, prav kmalu uresničile, zelo tvegano in drzno dejanje. Toda – audaces fortuna iuvat, pravi latinski pregovor; zaželite nam srečo tudi vi, predvsem pa veliko vedoželjnih kupcev!

objavljeno v rubriki: Novice

Sorodne novice

na vrh strani

31.05.2016

Slovenska zgodovina – temeljno delo slovenske zgodovinopisne tradicije že v prednaročilu »

»Vsaka pristna zgodovina nas mora prisiliti, da se spomnimo, kako je bila preteklost nekoč enako resnična kot sedanjost in enako negotova kot prihodnost,« je zapisal znameniti britanski zgodovinar George Macaulay Trevelyan (1876–1962). Morda v tej modrosti tiči odgovor na vprašanje, zakaj so med stvarnimi knjigami najbolj priljubljene in najbolje prodajane prav zgodovinske monografije. O tistih, ki smo jih izdali pri Modrijanu, sploh ni dvoma: izmed prevedenih so daleč največ bralcev nagovorile knjige Orlanda Figesa, Normana Daviesa in Keitha Lowa. Prav nič pa ne zaostajajo dela zgodovinarjev, kot so Peter Vodopivec, Peter Štih, Vasko Simoniti, Božo Repe, Matevž Košir ... Le kako bi, v svojih delih namreč obravnavajo zgodovino, ki nam je najbližja in katere del smo mi vsi – zgodovino Slovenije.

objavljeno v rubriki: Novice

25.05.2016

Deset let po izidu knjige Bog kot zabloda. Nova izdaja, nova »preobleka«, ugodnejša cena – samo 500 izvodov »

Sloviti britanski znanstvenik Richard Dawkins je oktobra 2006 objavil svojo deveto knjigo – The God DelusionBog kot zabloda. Že novembra se je knjiga zavihtela na vrh Amazonove lestvice najbolje prodajanih knjig in vztrajala na njej nepretrgoma 51 tednov. Do začetka leta 2010 sta bila prodana dva milijona izvodov, v nadaljnjih štirih letih še en milijon. Knjiga je bila prevedena v 35 jezikov, nemški prevod – Der Gotteswahn (2007) – je do januarja 2010 dosegel prodajo več kot 260.000 izvodov. V odgovor Dawkinsu je nastalo na stotine člankov in knjig, turškemu založniku in prevajalcu, ki je knjigo izdal leta 2007, pa je grozil celo sodni pregon.
Tudi slovenski bralci smo to knjigo prvič dobili v roke le leto dni po izidu angleškega izvirnika in takrat je bila – izdatno tudi v krogih ›zainteresirane javnosti‹ – sprejeta kot eminentno protiverska knjiga in bila, na primer v pismih bralcev enega od večjih dnevnikov, deležna več mesecev trajajočih burnih razprav. Po drugi strani je postala del številnih strokovnih člankov in predmet študijskih obravnav. Bila je dvakrat ponatisnjena.

Le kaj je v tej knjigi takega, da je tako ostro razdelila strokovno in laično javnost? In kako je mogoče, da je nekemu znanstveniku – prodajni uspeh Dawkinsovega Boga je vendarle presenetljiv – uspelo nagovoriti tolikšno množico bralcev? Jih toliko navdušiti, razvneti. Pa tudi užaliti in razbesneti.

objavljeno v rubriki: Novice

19.04.2016

Srečanje z Barbaro Pešut ob izidu avtobiografije Prvi polčas – v četrtek, 5. maja, ob 11. uri, v Štihovi dvorani CD »

Deklica, ki z očetom na limanice lovi šoje, pianistka, ki z igranjem očara fante, glasbenica, ki rokenrol živi z Magnificom, avtorica slovenskih pop hitov, pesnica, pisateljica, kolumnistka, raziskovalka slovenskih striptiz klubov, hendi, promotorka erotike. Avtorica avtobiografije, ki bo v obtok spravila vsaj dva izraza, hendi in obtisnjeno, o nekaterih stvareh pa po Prvem polčasu ne bo več mogoče razpravljati enako kot prej.

Barbara Pešut o sebi in življenju govori neposredno, neprizanesljivo, zabavno, strastno. Na horizontih usodne ljubezni in usodne bolezni se ji porajajo spominski prebliski, zdaj anekdotični, zdaj trpki in žalostni – ali pa vse obenem –, ki jih zlepa ne pozabiš. In spoznanja, ki včasih delujejo celo kot duhoviti ali žlahtni nasveti za samopomoč. Vse skupaj pa vliva voljo; voljo, da greš naprej, pri čemer sredstvo, ki ti to omogoči, lahko prikrojiš sebi. To je eno od dragocenih sporočil Prvega polčasa, ki se jih v knjigi sicer ne manjka. Vendar je življenje, kot ga je Pešutova zajela v svoje besede, preveč večplastno in neulovljivo, da bi ga lahko omejili z nasveti in nedvoumnimi sklepi. Nasprotno, posebno moč ima prav zato, ker se omejiti ne pusti, in zato je tudi – čista poezija.

objavljeno v rubriki: Novice

23.03.2016

»Nagajanje je bistvo mojega življenja« – pred izidom je avtobiografija Barbare Pešut »

Soustanoviteljica skupin Katice in U'redu, enega najboljših bendov ob koncu osemdesetih, avtorica glasbenih hitov – kdo se ne spomni naše evrovizijske Samo ljubezen? – zborovodkinja, kolumnistka, pesnica in pisateljica, priložnostno pa tudi kostumografinja in stilistka se je odločila, da spregovori o sebi. Pred izidom je Prvi polčas, avtobiografija Barbare Pešut.
Nekateri se boste morda še spomnili, da je knjiga Čudoviti klon pred leti poskrbela za manjše razburjenje. Po kuloarjih se je namreč hitro začelo ugibati, kdo je Eva Pacher, avtorica tega erotičnega znanstvenofantastičnega romana. Nedavno je bila v Mladini uganka nesporno razrešena: Barbara Pešut je priznala svoje avtorstvo.

objavljeno v rubriki: Novice

22.02.2016

Moč čudenja in Kratka luč v temi – avtobiografija Richarda Dawkinsa v prednaročilu »

26. marca bo britanski znanstvenik Richard Dawkins dopolnil 75 let. Lepa starost? Kakor za koga – zdi se, da se znanstveniki Dawkinsovega kova nikoli ne postarajo, še posebej, če so si življenjsko pot tlakovali s tako množico vplivnih knjig, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov ter dokumentarnih filmov. Sebični gen, Bog kot zabloda, Razpletanje mavrice, Največja predstava na Zemlji, Čudoviti svet (prevode zadnjih štirih smo izdali pri Modrijanu) … Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo lotil tudi pisanja avtobiografije. Ne samo da ima Dawkins o svojem življenju in delu povedati ogromno zanimivih reči – o njih tudi zna pisati. To pa je že lastnost, ki jo pogrešamo pri mnogih avtobiografih; že mogoče, da je njihovo življenje silno zanimivo in si želijo svojo zgodbo deliti s čim več bralci, a če jim manjka pisateljskega talenta, bi bilo morda bolje, ko bi molčali.

objavljeno v rubriki: Novice