E-novice

Izšlo je »

Knjiga odpravlja številne predsodke o prehrani, ki se v današnjem času rumenih medijev in družbenih omrežij širijo kot požar

več »

Izšlo je »

Avtor s številnimi primeri utemeljuje spoznanje, da je sladkor postal ›tobak našega tisočletja‹: podpirajo ga močni lobiji, ki so ga vsilili našemu življenjskemu vsakdanu

več »

Izšlo je »

Besedo imajo mladi je vznemirljivo branje, ki nam odstre marsikatero skrivnost o mladih našega časa, ki so morda žrtvovana, nikakor pa izgubljena generacija

več »

Izšlo je »

Čeprav seveda je psevdoresna razprava oziroma esej – z literarnimi pretenzijami; v njem Hočevar ljudi razdeli na manjšince in večince, na umetnike in ustvarjalce na eni strani in »navaden folk« na drugi

več »

Izšlo je »

Zgodba romana V gozdu je povzeta po resnični tragediji, ki se je zgodila leta 1994 v pisateljičinih krajih, in domačini so ji očitali, da si kuje zaslužek iz usode treh umorjenih in storilca, asocialnega in zmedenega mladeniča

več »

Izšlo je »

Drobni roman pripoveduje o enem samem sončnem marčevskem dnevu na angleškem podeželju leta 1924 – materinski nedelji, ko so imeli služabniki tradicionalno prost dan, da so lahko obiskali svoje družine

več »

25.06.2018

Roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu v letu, ko so Atene svetovna prestolnica knjige »

Septembra 2016, le nekaj ur po tistem, ko je tedanja generalna direktorica Unesca Irena Bokova razglasila Atene za svetovno prestolnico knjige 2018, je odjeknila vest, da zapira vrata še zadnja izmed knjigarn Elefterudakis. To je bila največja knjigarna v Grčiji, v osemnadstropni zgradbi na Univerzitetni ulici (Panepistimiu) v Atenah – če ste bili tam od sredine devetdesetih, je niste mogli spregledati – je ponujala več kot 200.000 naslovov, v grščini in drugih jezikih, prirejala je literarne dogodke, seveda je imela tudi kavarnico. Ustanovitelj knjigarne je bil Kostas Elefterudakis, svojo prvo knjigarno je odprl leta 1898 na trgu Sintagma. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja se je preselila na Nikisovo ulico, nedaleč od Sintagme, leta 1995 pa na ulico Panepistimiu. Samo v Atenah je bilo še več kot 20 knjigarn Elefterudakis.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.06.2018

Izšla je knjiga o sreči, ki si je mnogi želijo, vi pa jo lahko dobite že danes – če ste bralec, bralka »

Ruski emigranti so po revolucijskem viharju zapuščali domovino, ker jim je ob vseh svojih neskončnih širjavah postala pretesna zaradi političnega enoumja. V druge dele sveta, posebej v Evropo in Ameriko, so prinašali veličino svojih kulturnih tradicij, seveda pa so se z enakimi oplajali tudi sami v deželah tradicionalnega (krščanskega) Zahoda. Med temi emigranti je bila tudi rosno mlada pesnica Nina Berberova, ki je s svojim možem, lirikom Hodasevičem, leta 1922 zapustila Sovjetsko zvezo in se podala na zahod; zvesta mu je ostala vse do smrti, skoraj pol življenja je preživela v ZDA. Pri nas pisateljica ni bila zelo znana, kaka tri desetletja imamo na voljo za branje tri njene povesti.
Sto let po revoluciji je Rusija temeljito spremenjena država, tako kot vse pore planeta je tudi največjo državo sveta preplavila globalizacija, boljševiki, pred katerimi se je nekoč vse treslo, pa si ne zaslužijo več svojega imena – ljudje z vseh vetrov se danes pogosteje in brez tesnobe vračajo v zibelko slovanstva.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

31.05.2018

Celotno stvarnost je treba pojmovat kot nekaj malomarno kuhanega in nedorečenega, imenovanega z nekaj blagohotne ironije »tole zdaj« »

Tole zdaj je poročilo pisatelja Zorana Hočevarja o »tem zdaj« – zaslužijo si zanamci vsekakor en podroben pismen dokument o stanju in razmerah danes, prav v letu 2013 in tudi naslednjem, vse do dne, ko bo poročevalec kar najtrdneje prepričan, da je o raportu, pač zaradi tudi vanj umeščenih dramatičnih dogodkov in ob tem še mojstrsko opisanih, mogoče brez pomislekov dejat, da gre za nenavaden, a vsekakor pravcati roman.

Načrt je dober, a ker pripetljajev težjega kalibra ni po cele mesce, bi pisatelj ne bil to, če bi ne zmogel najt četudi v navadnem vsakdanu veliko možnosti za ekspresijo. In dejansko, dostikrat prav kolne, čeprav začuda predvsem tedaj, ko se mu nudijo najlepše prilike za doživljaj in zabeležbo tega. Že tako je namreč v zamudi. Ne sledi ničemur okrog sebe sproti, saj »a mislite vi bralci, da sem Bog?! Sploh ne, celo navaden tumplek sem. Že zgolj za količkaj korekten pasus o, denimo, tem, kako kdo kolcne, rabim morje časa!«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

31.05.2018

V zbirki Svila indijska pesnica in pisateljica Amrita Pritam in njeno najbolj znano delo Pinjar »

Lani je minilo sedemdeset let, odkar je Indija po dolgotrajnih prizadevanjih dosegla osamosvojitev izpod britanske kolonialne nadvlade. A zaradi razkola med muslimani in hindujci je dogodek namesto olajšanja in zadovoljstva prinesel ustanovitev nove države Pakistana in eno najbolj množičnih prisilnih selitev v zgodovini: okrog 11 milijonov ljudi je moralo zapustiti domove – muslimani z indijske strani so odhajali v Pakistan, hindujci z druge strani v Indijo. Medversko sovraštvo je prineslo ogromno nasilja, krvavih obračunov (govori se o pol milijona do milijona mrtvih), ženske so bile pogosto žrtve ugrabitev, posilstev …

To so okoliščine, v katerih se dogaja zgodba kratkega romana Pinjar ene najuspešnejših indijskih književnic Amrite Pritam (1919–2005).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

22.05.2018

Rad filozofiram, da so izleti tista umetnost v življenju, ki odpira oči. – Željko Kozinc »

Priznam, da tiste napravice (še) nimam. Ki bi mi na izletu pokazala, v katero smer naj krenem. Tiste napravice, ki jo je vzel v roke prijazen izletnik, s katerim sva se srečala, ko sem se izgubil v strmem gozdu pod Belinovim stolom. Ko sem ga sredi brezpotja vprašal, kako se pride v Volče. Ni bila daljša od njegove dlani, tista napravica made in China, še zlasti ni bila širša. Tisti pametni telefon. »V Volče? Pa poglejmo na …« Prijazni mož je potapkal po lesketavi ploščici. »Aha, zdajle stojiva tukaj, vidite … Do Volč nimate daleč, gospod … dobre pol ure mi kaže, pa pridete. Zdajle greste desno dol, vse do potočka v grapi … zgleda, da ga boste morali prebresti … ali preskočiti. Potem greste na gliho kar na tale grebenček, niti sto metrov v višino ne … in pridete na tole pot … krenete seveda v dolino in ste kmalu v vasi.« Na koncu, ko sem se mu zahvaljeval, se mi je zmagoslavno nasmehnil.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Knjižne novosti

na vrh strani

Dosje sladkor »

Gary Taubes »

Avtor s številnimi primeri utemeljuje spoznanje, da je sladkor postal ›tobak našega tisočletja‹: podpirajo ga močni lobiji, ki so ga vsilili našemu življenjskemu vsakdanu, povzroča pa številne bolezni. Sladkorna bolezen je danes bolj razširjena kot kdajkoli prej; debelost dosega med prebivalstvom skoraj epidemične razsežnosti; skoraj desetina današnjih otrok ima nealkoholno zamaščenost jeter. Osnovni vzrok teh in podobnih kritičnih družbenih problemov, povezanih z zdravjem, je sladkor.

več »

Dobre kalorije, slabe kalorije »

Maščobe, ogljikovi hidrati in kontroverzni pogledi na prehrano in zdravje

Gary Taubes »

Knjiga odpravlja številne predsodke o prehrani, ki se v današnjem času rumenih medijev in družbenih omrežij širijo kot požar, pri tem pa pogosteje sledijo popularnim in komercialnim kakor strokovnim argumentom. Taka trdovratna prepričanja na primer učijo, da so maščobe nekaj slabega, ogljikovi hidrati pa dobri; ali da prehrana z nizko vsebnostjo maščob spodbuja hujšanje in zagotavlja boljše zdravje. Taubes trdi, da za debelost ni kriva količina, temveč kakovost zaužitih kalorij; ogljikovi hidrati (zlasti rafinirani, tisti v belem kruhu in testeninah) pa zvišujejo raven inzulina in spodbujajo kopičenje maščob.

več »

Čeprav seveda »

Zoran Hočevar »

Čeprav seveda je psevdoresna razprava oziroma esej – z literarnimi pretenzijami. V njem Hočevar ljudi razdeli na manjšince in večince, na umetnike in ustvarjalce na eni strani in »navaden folk« na drugi, kar je storil že v knjigi z naslovom Tole zdaj (Modrijan, 2018). Vendar ker je to tam opravil, kot zapiše, bolj mimogrede, tu oboje postavi pod precej natančen mikroskop, a kajpada, kot zna, z znatno dozo upesnjenega humorja.

več »

V gozdu »

Edna O'Brien »

Edna O'Brien že tako rekoč vse svoje odraslo življenje živi v Londonu, a je Irska kljub vsemu še vedno več kot prizorišče večine njenih zgodb: dežela, njeni prebivalci in irska družba niso nič manj njihovi protagonisti kot posamezniki, ki v njih nastopajo. Tudi z romanom V gozdu ni nič drugače. Na neki način je tudi ta knjiga kontroverzna; tudi ta je doživela literarno hvalo, pri bralcih pa dokaj neenoten sprejem. Njena zgodba je povzeta po resnični tragediji, ki se je zgodila leta 1994 v pisateljičinih krajih, in domačini so ji očitali, da si kuje zaslužek iz usode treh umorjenih in storilca, asocialnega in zmedenega mladeniča z zgodovino manjših kriminalnih dejanj. Toda sama pravi, da je v tistem gozdu preprosto začutila, da to zgodbo mora zapisati. Pisanje je bilo »peklenska« naloga, a rezultat je izjemen.

več »

Materinska nedelja »

Graham Swift »

Drobni roman pripoveduje o enem samem sončnem marčevskem dnevu na angleškem podeželju leta 1924 – materinski nedelji, ko so imeli služabniki tradicionalno prost dan, da so lahko obiskali svoje družine.
Mlada služkinja, sirota Jane, služi svojim gospodarjem že od najstniških let in ima ves ta čas skrivno razmerje s Paulom, bogatim dedičem, ki živi na sosednjem posestvu. Paul jo tega dne prvič po sedmih letih povabi v njihovo prazno hišo in svojo spalnico, kot v nekakšno slovo pred bližajočo se poroko s sebi primernim dekletom.

več »

Besedo imajo mladi »

Dialog z generacijo dejavnega nihilizma

Umberto Galimberti »

Knjiga Umberta Galimbertija Besedo imajo mladi (Parola ai giovani, Dialogo con la generazione del nichilismo attivo, 2018) je nekakšno nadaljevanje uspešnice Grozljivi gost: nihilizem in mladi (prev. 2009). »Poslušajmo mlade,« pravi Galimberti, »in se pogovarjajmo z njimi. Razumeli jih bomo bolje, kot jih razumemo preko branja ugotovitev psihologov, sociologov, učiteljev, vzgojiteljev, ki pišejo o njih.« Oprl se je na pisma mladih, ki jih je prejemal za svojo rubriko v ženski prilogi tednika La Repubblica (»D«), ki jo piše od leta 1996. Izbral je sedemdeset značilnih pisem iz zadnjih let in svojih odgovorov nanje ter jih razvrstil po problemskih sklopih v devet poglavij.

več »

Non-Oui »

Lidija Dimkovska »

Slovenskim bralcem je zdaj poleg Skrite kamere in Rezervnega življenja na voljo tudi tretje prozno delo ene najboljših sodobnih makedonskih pisateljic Lidije Dimkovske – roman Non-Oui. To je dokumentarno-fikcijska pripoved o življenju dalmatinskega dekleta, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske, se iz rodnega Splita preseli k njemu na Sicilijo in se z njim poroči.

več »

(Samo)upravljanje intelekta »

Družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji

Jure Ramšak »

Monografija dr. Jureta Ramšaka (Samo)upravljanje intelekta je najbrž prvo zgodovinopisno delo, ki na Slovenskem na osnovi virov bistri pogled na tako imenovana svinčena leta. To so leta po odjugi vlade Staneta Kavčiča. Leta, ki so še živo v spominu. Še več, takšne ali drugačne interpretacije takratnih dogodkov, povezanih s kritiko režima, dandanes nemalokrat služijo za dnevno politično rabo.

več »

Pelikan »

Martin Michael Driessen »

Podnaslov romana je ›komedija‹ in zgodba se sprva res razvija kot komedija zmešnjav. Dogajanje je postavljeno v majhno hrvaško obmorsko mesto sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Osrednja junaka sta nesrečno poročeni Josip, vojni veteran, ki upravlja mestno vzpenjačo, in samski mladenič Andrej, lokalni poštar in amaterski fotograf. Josip je poročen z nemogočo Ljubico in ima prizadeto hčer Katarino.

več »

Prebežnik »

Siegfried Lenz »

Prebežnik je drugi roman nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza. Napisan je bil leta 1952, izšel pa je šele leta 2016 in takoj postal uspešnica – ne nazadnje zaradi senzacionalnega dejstva, da še dolga desetletja po koncu vojne razmere v moderni Nemčiji niso dovoljevale razpravljanja o tako občutljivih temah, kot so kritična presoja nacističnega zla skozi oči vojaka na fronti, problematiziranje dogmatične vere v slepo izpolnjevanje dolžnosti, vprašanje vesti in dezerterstvo v vermahtu.

več »